Tri recenzije piškotov in recept za ekstremno kakavove kekse

20:20


V kratkem času sem poskusila tri nove vrste piškotov: oreose, belo domaćico in polnozrnate jaffa okejks - očitno je bila v letu 2010/2011 dobra piškotna letina. No ja ...

Oreos so me premamili zaradi velike množine reklam (ja, tudi moj oče je bil razočaran nad mojo dovzetnostjo za reklame: "Et tu, moja hčerka?") in dodatnih štantov v trgovinah. Na srečo sem kupila najmanjši paketek. Ubogi Američani, če je to njihov glavni piškot. Oreoti so tanki, ne da bi bili prefinjeni, lomljivi, a ne krhki, in črni brez elegance. Oreoti so kot Rebecca Black (ki jo poznam samo zaradi Johna Stuarta:), poslušanje pa odsvetujem, če imate slab želodec). In niti kreme ne moreš solidno polizat z njih:) Jaz bi se držala "naših" Paris keksov.

Jaffa keksi očitno niso več samo tista nezamenljiva kombinacija pomarančnega želeja, biskvitnega testa in čokoladnega preliva, ampak tudi neke bolj zdrave različice. Nekaj a la grancereali. Kar je pri tehle o'cake piškotih zanimivo, je to, da vsebujejo ajdovo moko - zelo zanimiv okus, ki ga še nisem srečala v nobenem drugem piškotu. Ampak ko gre za zdrave piškote, jih ni čez medexove biobi.


Druga novost zame je bila bela domaćica. Tokrat me je premamil komentar bivše sodelavke na Facebooku: "Prekleta bodi, bela domačica s cimetom!" No, to se sliši kar spodbudno, še bolje kot "mleku najljubši piškot", ne? A je prav tako bolj bogo. Bela čokolada ne doda nič k okusu, cimet deluje umetno ... Nekako kot Justin Bieber, ki ga poznam po zaslugi iste gospodične (ne poslušajte, če imate težave z inzulinom). Bolje je jesti staro domaćico in zraven piti kavo s cimetom.

Če naredimo en sklep in podamo še recenzijo mene, se pokaže, da sem očitno pristašinja starožitnih piškotov naše rodne grude. Ampak moje piškotno stališče gre v svoji konzervativnosti še dlje: najboljši so doma pečeni keksi ... Sploh, če je v njih dekadentna količina kakava.


Ekstremno kakavovi keksi


Veganski kakavovi keksi s koščki čokolade.

Recept za tele bogato čokoladne, zapeljivo suflejasto mehke in antioksidantov polne piškote sem si sposodila pri Joy the Baker, ona pa ga je priredila po knjigi Organic and Chic. Prevedenega in rahlo adaptiranega - žal pri nas ne prodajajo pisanih sončničnih semen, khm - podajam tukaj, sicer pa si njeno mojstrovino lahko ogledate tudi na zgornji povezavi.

sestavine (za 28 ekstra kakavovih veganskih keksov):
2 1/2 sk moke (polnozrnate)
1/2 sk pravega kakava
1 1/2 ČŽ pecilnega praška
1/2 ČŽ soli
1/2 sk sladkorja (Joy ga je uporabila celo skodelico)
2 JŽ mletih lanenih semen
1 ČŽ mlete kave
1/4 ČŽ cimeta
100 g črne čokolade, nasekljane na čim manjše koščke
vanilija oz. vanilin sladkor

1/sk jabolčne čežane (ali zelo drobno naribanih jabolk)
1/4 sk kokosovega olja (ali drugega ... jaz uporabljam Cobio)
2 žlici melase (ali javorjevega/riževega/agavinega sirupa ali jabolčnega soka)

Takole je bilo videti testo v moji roki. Nisem ga odgriznila. Res ne:)


Jabolčna čežana in lanena semena sta pomembni sestavini - tu ne goljufaj! Prav to dvoje namreč naredi piškote mehke, pomaga pa tudi pri tem, da se lepo držijo skupaj. Oboje se v veganskih sladicah uporablja kot nadomestek za jajca. In to kako okusen! Prav tako ne poskušaj zmanjšati količine olja, kar sem najprej poskusila jaz:) rezultat ni ravno najboljši. Pa saj kokosovo olje je zdravo!:)

Pečico ogrej na 176°C. Hec, to je natančno preračunano iz faranhajtov. Ampak jaz sem nastavila pečico nekako vmes med 170°C in 180°C.

Super dekadentni kakavovi keksi pašejo k zelenemu čaju.

V eni posodi zmešaš suhe, v drugi tekoče sestavine, nato tekoče vliješ na suhe in zgneteš v trdo kepo, ki jo zaviješ v folijo in pustiš počivati vsaj eno uro. Zna biti, da bo testo postalo trdo in podobno gromozanskemu piškotu - brez panike, nič ni narobe s tem. Z rokami ali s pomočjo žlice oblikuješ kekse in jih naložiš na peki papir (na pekaču, jasno). Ne bodo se zelo razlezli, zato ne potrebujejo veliko prostora. Dihati pa jim le pusti.

Peci v zgornji tretjini pečice 9-10 minut. Ne se ustrašit, če bodo zelo mehki. Ravno to je njihova kvaliteta. Če jih ješ še tople, se ti staljena čokolada kar preliva po brbončicah. Odlično za k zelenemu čaju.

Če bi tile keksi lahko peli, bi imeli definitivno glas Nine Simone.

You Might Also Like

6 komentarji

  1. My compliments for your blog and pictures included,I invite you in my photoblog "photosphera".

    CLICK PHOTOSPHERA

    Greetings from Italy

    Marlow

    OdgovoriIzbriši
  2. Thank you! My compliments to you, too! Your photos make me want to travel even more ...

    OdgovoriIzbriši
  3. a tile dekadentni piškoti radi čakajo? ali jih je treba požreti na eks :-)
    če jih recimo pustiš v posodi kak teden ( in se vmes tolčeš po prstih, da ne hodiš v to posodo vsakih 5 min. ), jih to požlahtni ali ravno obratno?

    OdgovoriIzbriši
  4. Ej, na to pa žal ne morem odgovorit, ker so prehitro zmanjkali, da bi to uspela ugotovit. :) ampak najbrž kakšnih 5 dni že počakajo (mogoče bi jih bilo dobro dati v tesno zaprto posodo in v hladilnik).

    OdgovoriIzbriši
  5. Eno vprašanje. S čim lahko menjam kokosovo olje? Je tudi recimo kokosovo stopljeno maslo ok? Kaj predlagaš?

    HVALA LEPAAAAAAAA :>

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Kokosovo olje=kokosovo maslo, kolikor vem! Eni rečejo tudi kokosova mast. Jaz mislim, da je to vse ena in ista stvar. Edino mogoče, da je zadaj kakšna razlika v kvaliteti ali kaj, ampak če je gre za neko kokosovo maščobo, potem je to (zame) to. Lahko pa uporabiš tudi katero drugo olje, ki nima premočnega okusa, samo če imaš kokosovo maslo, potem kar tega vzemi. Uf, upam, da boš imel s piškoti več sreče kot s kruhom! (če ne bom že prav zaskrbljena glede svojih zmožnosti podajanja receptov naprej...):)

      Izbriši

Preberi tudi

Subscribe