Dokaz pomladi.

Oh, pomlad je tu! Tudi uradno! Včeraj je bil čudovit dan, kot da se razkazuje našim japonsko-nizozemsko-romunskim gostom. Danes sem šla po dokaze pomladi v gozd in tu je rezultat:






Dokaj obetavno, kajne? Je pa manj obetavno v kuhinji - nekako se mi stvari ponesrečajo (ponesrečujejo? khm ...). Zadnjič sem hotela narediti nekaj zelenega v čast Saint Patrick's Daya. Ker imam modelček za piškotke v obliki deteljic, ki še ni bil uporabljen, sem se odločila za zelene piškotke. Ampak kaj je zeleno, ni umetno in paše v kekse? Edino, česar sem se spomnila, so bile pistacije. Nemudoma sem morala v trgovino ponje, - imajo samo slane, - in spečt te slavne kekse. Pistacije je bilo treba oluščit, zato sem malo gledala Štiri poroke in pogreb (Hugh Grant gre dobro s pistacijami). No, podvig se je dokaj neslavno končal.

Pistacijini keksi so bili polomija. T. je rekel: "Ah, ne morejo biti tako slabi." Nekaj se je trudil z njimi, ampak ne, ni šlo. Mogoče bi se jih dalo zmlet, zmešat s kakšnimi drugimi keksi in uporabiti kot tortno dno? Lahko pa tudi enostavno priznam poraz v kuhinji in se osredotočim na preverjene recepte.

Kot je recimo tale. Za cimetove zrolančke. Tako sem prevedla cinnamon rolls in se - zaradi prevoda - navdušila nad njimi. Spekla.

"Poglej, tole so cimetovi zrolančki," sem rekla T.

"Brati! Tole dela moja bica in jim reče brati - brati kot bratje," je povedal T. Bratje! A ni to eno najbolj lušnih imen za pecivo sploh?

Zdaj pa res ne vem, kaj je boljše poimenovanje, cimetovi zrolančki ali bratje ...

Cimetovi zrolančki - ali bratje.

Tu je recept za malo bolj zdrave od originalnih ameriških cinnamon buns ali cinnamon rolls:

sestavine za testo:
paket suhega kvasa
2 ČŽ sladkorja
3 JŽ tople vode
1 skodelica toplega sojinega mleka
2 JŽ kokosovega olja
3 skodelice moke (jaz sem mešala pirino in belo, 2:1)
1/2 ČŽ soli

sestavine za nadev:
1/2 skodelice rjavega sladkorja
2 JŽ cimeta
1 ČŽ muškatnega oreščka (po želji)
2 JŽ kokosovega olja

Iz sestavin za testo zamesiš testo in ga pustiš vzhajati na toplem vsaj 1h30min. Sladkor in cimet zmešaš skupaj. Nato ga spet premesiš, zvaljaš na 1 cm debelo. Namažeš s kokosovim oljem in potrosiš s sladkim cimetom. Zrolaš v dolgo kačo, ki jo razrežeš na 2 cm široke kolute. Kolutke postaviš na pekač (ne pretesno skupaj) in pustiš, da 45 minut vzhajajo. Po želji jih na tanko premaži z oljem.

Pečeš 30 minut na 180°C.

Najboljši so še topli ... Američani jih prelijejo z ultra mastnim in sladkim prelivom. Malo manj mastno različico preliva lahko narediš takole:

1/2 skodelice sojine smetane (npr. granovita)
2 JŽ mletega sladkorja (oz. po okusu)

Sojino smetano pogreješ, da se sladkor v njej raztopi, nato jo ohladiš (nekaj ur v hladilniku), da se spet nekoliko zgosti.

Danes je tudi dan poezije, zato vam podarjam še tole pesmico, ki je polna vitalnosti in zato zelo spomladanska.

I CELEBRATE myself, and sing myself,
And what I assume you shall assume,
For every atom belonging to me as good belongs to you.
I loafe and invite my soul,
I lean and loafe at my ease observing a spear of summer grass.
My tongue, every atom of my blood, form'd from this soil, this air,
Born here of parents born here from parents the same, and their
parents the same,
I, now thirty-seven years old in perfect health begin,
Hoping to cease not till death.
Creeds and schools in abeyance,
Retiring back a while sufficed at what they are, but never forgotten,
I harbor for good or bad, I permit to speak at every hazard,
Nature without check with original energy.

(začetek Song of Myself, Walt Whitman)