Dve ohrovtovi solati (tu in tu)sem že delila z vami, eno najdete tudi v moji knjigi. A sem že povedala, da mi je ohrovt res pri srcu?

Poleg tega, da je okusen, je tudi poln zdravja: vsebuje precej folne kisline in vitamina C, najbolj pa je znan kot vir vitamina K, ki igra pomembno vlogo pri strjevanju krvi. Če bi vam primanjkovalo vitamina K, bi pogosto krvaveli iz nosu ali dlesni, pestila bi vas utrujenost ... Skratka, splača se jesti ohrovt;) Je pa zelo pomembno, kako ga skuhate: če ga kuhate kot babice, tako dolgo, da začne razpadati, boste dobili jed, ki bo mešanica "poca" in vlaken rjavkaste barve - ne najboj privlačno, kajne? Če pa ga res na hitro skuhate na pari s ščepcem soli, bo živo zelene barve (še lepše kot surov), sladkast in mehek, a ne pocast.

Kot da slastni ohrovt, brusnice in orehi še ne bi bili dovolj, sem solati dodala Veganzov kokosov čips (morda se ga spomnite iz Džošujeve sklede). Kokosov čips je slasten v vsaki obliki, tale pa ima okus po slani karameli in se, kot sem že ugotavljala, odlično poda ravno k slanim jedem, kot je recimo solata.

Topla veganska ohrovtova solata

(za 2-4 osebe)

400 g ohrovta
Ščep soli
1 zavitek Veganz kokosovega čipsa
1 pest orehov
1 pest brusnic
Po rdeče čebule


Za preliv

Sok 1 rdeče pomaranče
1 žlička balzamičnega kisa
1 žlica oljčnega olja
1 žlica riževega sirupa Veganz
Sol (po okusu, lahko jo povsem izpustimo)

Preliv enostavno zmešaš z žlico v majhnem kozarčku.

Orehe popražiš in nasekljaš.
Imaš kak fin recept za preganjanje spomladanske utrujenosti? Lahko mi ga zaupaš v komentarju:)

Kako biti Parižanka kjerkoli? Beri knjige. Parižanke, ki berejo na Metroju. (Mimogrede, tudi v Berlinu menda več ljudi bere knjige kot gleda v telefon, pravi Tadej).

Ste že gledale/gledali Moano? Obožujem to risanko. In moji punci tudi. To je prva Disnejeva risanka, v kateri sem opazila temo, ki si zasluži vso pozornost: osvoboditev ženskega principa. Oh, tako je lepa. Mogoče napišem kar celo recenzijo. (Če najdete negativne kritike, mi jih ne pokažite!) Pri tej pesmi vedno dobim solzne oči.

Prosim, prosim, ne kupujte "pasemskih psov brez rodovnika". Preberite, zakaj.

Zdaj je čas spomladanskega čiščenja, kajne? Kako vam gre to od rok? Vam je muka ali izziv? Meni je malo obojega. Imam prijateljico, ki prisega na Marie Kondo in vam povem, da je razlika v njenem stanovanju OČITNA (in to kljub temu, da je bila že prej zelo pozorna na to, kaj prinese in obdrži v stanovanju. Morda ste njeno prvo knjigo že prebrale/prebrali (kakšna se vam je zdela?), tu pa je že naslednja. Jaz sem ostala na polovici izpolnjevanja "nalog" iz prve, tako da morda pa zdaj izkoristim spomladanski zagon, sploh ker ...

... menda obstaja povezanost med depresijo in kramo. No, ne ve, v katero smer gre ta povezava, vsekakor pa lahko rečem, da sem v raztmetanem stanovanju (še posebej pa v kuhinji) neskončno bolj zmedena. In ko sem zmedena, sem počasna in tečna. Mislim, da bom šla najprej spraznit vrata hladilnika (vsaj malo), od fotk pa se še nisem pripravljena ločiti.

Anita je v eno objavo strnila več vtisov, ki bi bili črtice ali kratke zgodbe, če bi jih objavila vsako posebej (včasih si želim, da bi bila knjižna urednica, nekaj, za kar imam dejansko primerno izobrazbo, haha), in v meni vzbudila mavrico različnih čustev.

Berem Permakulturni vrt in je precej navdihnil. Priporočam. Govori tudi o vrtnarjenju  na zelo omejenih površinah (npr. balkonu), tako da je primerna knjiga za vsakogar. Mimogrede, danes sem v Sparu našla brezplačen setveni koledar po Mariji Thun!

Mladički, čiščenje, vrt - se vidi, da je pomlad, kajne? Ampak nekaj še manjka. Ah, ljubezen.

Morda se spomnite stolčka iz objave o sobici mojih deklic? Čeprav gre za sila enostaven DIY, po slovensko najbrž SMS (ker NS se mi ne sliši tako dobro), mi je res pri srcu. Ko se seliš sem in tja in (še) nimaš zelo izdelane ideje o tem, kakšen stil dekorja ti je blizu, se ti nabere en kup zelo raznorodnega pohištva. In ko končno ugotoviš vsaj približno, kaj ti je všeč, te morda zamika, da bi kar vse vrgel na kosovni odpad in začel znova - nikar! Veliko stvari se da preobraziti že z malo barve in kakšnim kosom blaga. Kot stolček iz današnje objave.
Suha roba je zakon, vedno z veseljem sprejmem gospode s kombiji, ki se pripeljejo s svojimi kuhalnicami, košarami in štili za orodje - jaz to vidim kot material za ustvarjanje! Tako sem recimo s štili za orodje naredila zelo enostaven šotor za otročke (najprej je bil malenkost bolj kompliciran, ampak se je blago strgalo, zato sem uporabila kar to hipi pregrinjalo). 

Shabby chic ni (nujno) kič

Stolček pa je svoji prvi vnučki kupil navdušeni deda kmalu po tem, ko smo se preselili na Koroško. Ko sem začela urejati otroško sobo, se mi je zazdelo, da bi bil lahko ljubkejši in bolj usklajen s celoto, če ga pobarvam, blazino s smrkci pa preoblečem v kaj bolj romantičnega in manj risankastega.

In sem ga res. Nameravala sem ga pobarvati še enkrat, da bi bil enakomerno pobarvan, a sem se vmes odločila, da mi je pravzaprav bolj všeč tako malo "zdelanega", shabby videza (mimogrede, ko sem prvič odkirla shabby chic, že dolgo nazaj, sem  bila navdušena, zdaj pa se mi zdi preveč kičast, vsaj v izvedbi, ki je najbolj pogosta - z ogromno volančki in servietno tehniko; všeč mi je v izvedbi, kot jo lahko najdeš v lepih angleščkih revijah, npr. Living etc. (če ima kdo stare številke, in jih ne potrebuje več, se zelo priporočam!) ali v knjigi Doma, ki je nepričakovano postala ena mojih najljubših virov inspiracije, ali v angleških podeželskih hišah, kot si jih lahko voajersko ogledujemo v BBC-jevi seriji Escape to the Country.

Kako pobarvati pleten stolček

Ponavadi je treba pohištvo pobrusiti, preden ga barvamo, a pletene stvari je praktično nemogoče brusiti. Stolček sem zato izdatno pošpricala z razmaščevalcem Meglio, zdrgnila in temeljito stuširala. Potem sem ga pustila, da se je dobro posušil (ne vem, kako dolgo, ampak najbrž vsaj en dan). Pobarvala sem ga z manjšim čopičem s temeljno barvo Jubin Decor Primer, ki je primerna tudi za igrače. Nameravala sem nadaljevati z Jubin DeCorjem, a mi je bil všeč tak, kot je bič. Če želite bolj enakomeren nanos, ga seveda še enkrat pobarvajte. Zelo dobro se obnesejo tudi spreji (ne vem znamke, kupila sem ga v Zadrugi), tako sem recimo pobarvala eno košaro za igrače, ampak nisem čisto prepričanaa, da so tako neškodljivi kot Jubin.

Najbolj enostavna "naredi sam" prevleka za blazino

Blazino sem preoblekla v blago zelo ljubega krila iz Zare, ki ga je najprej nosila moja mama, potem pa sem ji ga zasegla in ga še vrsto let nosila jaz, dokler ni bilo že preveč zdelano, a blago je bilo še vedno uporabno in preveč lepo, da bi ga zavrgla (evo, temu se reče trajnostna moda, ne?). Po pravici povedano nisem blazno dobra šivilja, imam pa veselje, tako da vam ne znam najbolje svetovati, kako se zašije nova preobleka za tako blazino. Jaz sem enostavno ob-risala obliko blazine na prepognjeno blago in zašila na narobni strani, potem pa obrnila prevleko, vstavila blazino in s precej šlampastimi šivi zaprla vso stvar. Če imate kakšen dober tutorial na to temo, mi kar prilepite link v komentar, bom dodala v tekst.

Kako se vam zdi preobraženi stolček? Vam je bolj všeč originalna verzija? Ste nedavno kaj preobrazile ali naredile same/naredili sami (pokažite nam!)? Kakšna se vam zdi ideja uporabiti suho robo kot material? Če vam je všeč, jo lahko delite s prijatelji (ni skrivnost;)) s pomočjo gumbov pod objavo. 

Ko sem začela blogati, me je gnala želja po izražanju ustvarjalnosti, še posebej zabavno pa je postalo, ko sem začela dobivati feedback, občutek skupnosti je res fantastičen. Vedno si želim, da bi pisala bolj pogosto, pa ni da mi manjka idej, ampak čas enostavno zbeži mimo mene! Kako se dogaja vam? Kako pogosto pišete blog? Planirate objave ali se prepuščate navdihu?

Petek je na prenekaterem blogu dan za objavo zbirke finih stvari z interneta. Meni so take objave zelo všeč, vedno najdem kaj inspirativnega, in si želim, da bi jih sama redno producirala. Upajmo, da se bodo stvari poklopile. Za začetek pa poglejmo tale teden v internetnih biserih.

Tale intervju z Rebecco Solnit, filozofinjo, ki je skovala besedo Mansplaining, v Elle. Ne vem, kdaj je Elle postala tako kritična in feministična, vsekakor mi je zelo všeč.

Zapis o LPP-ju. Strašno smešno, ne vem, zakaj se meni na troli niso dogajale take stvari? Mogoče pa samo nisem znala prav poslušati ...

Tale recept. Sicer ne vem, kje bi dobila veganski kremni sir, ampak se bom že znašla.

Knjiga o ne-stiliranju doma, ki sem jo odkrila po naključju in jo bom vsekakor naročila. Zveni kot nalašč za moj ... ahem ... sproščeni slog.

Tale majčka, pisana na kožo vsem, ki bi bile rade malo Parižanke. Material je božansko mehek!

Kaj menite o črnih strganih kavbojkah na ne-suhih ženskah? Mene strašno mikajo, pa ne vem, če si upam ...

Nasploh se mi zdi črna najbolj pomladna barva. Najbrž nora trditev, ker je po trgovinah vse v pastelnih odtenkih, ampak meni ravno spomladi paše črna, ma kaj paše, prav hrepenim po njej! Kaj čem, taka upornica sem:)  Recimo črn lak za nohte (moje čarobne bivše sošolke prisegajo na Chanelove), jaz pa se sicer držim bolj dostopnih znamk:)

Tale pogovor o lepotnih ritualih me je čisto očaral. Kako je različnost in raznolikost nekaj lepega, nekaj, kar nas bogati in jaz jo trenutno prav pogrešam, saj živim dokaj izolirano življenje na podeželju.

Vsakič me zaboli, ko kdo reče, da otroci manipulirajo. Janet vedno tako lepo razloži, da ne. Moj cilj je, da bi lahko v vseh situacijah zbrala dovolj prisebnosti in reagirala na spoštljiv način, o katerem piše.

Ste tudi ve/vi našli kaj zanimivega na netu? Delite z mano v komentarjih! Pa še to: so linki dovolj razvidni iz teksta? Naj raje spremenim barvo?

 Ko smo začeli z vrtcem, sta bili moji tamali pol delovnih dni doma, pol pa v vrtcu. Potem pa sem preštudirala na spletu nakopičeno modrost staršev in začela upoštevati, kar se je le dalo. Spletni starši so predlagali sledeče: veliko gibanja na svežem zraku, veliko sadja, dodatni vitamini v obliki sirupa ali bombonov, dovolj spanja, čiščenje noskov s slano raztopino. In zdaj večino tega počnemo tudi mi, zdaj že bolj sproščeno in ne vsak dan vsega. Moram reči, da se je obrestovalo, ne upam pa si preveč hvaliti. Zdaj pa trkam na les, ker sem prepričana, da tam živijo dobri duhovi. Evo, tako.


Kombuča naj bi bila zelo zdravilna reč, ki pa je otrokom morda le ni najbolj varno dajati (ker vsebuje pravi čaj ter lahko tudi malce alkohola (stranski produkt fermentacije) in ker obstaja zelo zelo majhna verjetnost, da bi se ob koristnih bakterijah vendarle pojavila še kakšna, ki to ni). Otrokom zato smoothie raje pripravite z ohlajenim šipkovim ali melisinim čajem, recimo.

Aronija pa je rastlina s temno modrimi jagodami, ki uspeva tudi pri nas in slovi po svojih antioksidantih in flavonoidih, je prava vitaminska bomba, odganjala pa naj bi tudi viruse, kar pride pozimi še kako prav. Mi jo imamo posajeno, vendar obrodi komaj "za sproti". Dostopna pa je tudi v obliki prahu, ki ga lahko zamešaš v smoothie in ga tako tudi lepo vijoličasto "pobarvaš".

Skleda smutija z aronijo (za enega)

1 zrela banana
100 ml kombuče ali ohlajenega čaja po izbiri
sok pol limone
150 g zmrznjenih malin
1 žlička konopljinih beljakovin Veganz
2 žlički aronije v prahu Veganz

goji jagode Nussyy
kokosov čips
črni sezam

Prvih šest sestavin daš v mešalnik in zmiksaš v gladek napitek. Naliješ v skledo in okrasiš z naštetimi dodatki, svežim sadjem ali superhrano po izbiri.

Kako pa vi ohranjate zdravje, svoje in otroško, v hladnih dneh? Kakšen fin nasvet?

Objava je nastala v sodelovanju s Sparom, kjer kupujem Veganzove izdelke. Recept in misli so, kot vedno, moji. Hvala, da podpirate moje sponzorje, ki ohranjajo ta blog živopisan.

Džošu je vprašal: "Si pojedel riževo kašo?"

Menih je odgovoril: "Pojedel sem."

Džošu je rekel: "Potem pa umij svojo skledo."

V tem trenutku je menih doživel razsvetljenje.

Džošujeva skleda dobrot

Jaz nisem ravno zimski človek. Ahem. Ampak, kdo pa je? Roke mi razpokajo do te mere, da mi začne teči (prav teči, ja) kri, ves čas sem oblečena dvo- ali večplastno in če se le da, se izognem postavanju zunaj. Ne morem se pripraviti, da bi zgodaj vstajala, pa čeprav sem se po programu Crystal Paine počutila odlično, ko sem vstajala ob 5.30 in najprej poskrbela zase.

Proti zimskim tegobam se borim s čajem, norveško kremo in norveškimi štumfi (če poznate še kaj norveškega, me prosim obvestite, oni vejo, kako preživeti zimo), z gledanjem Jane the Virgin na Netflixu (to je tako smešno in simpatično, ampak ojoj, zdaj moram čakati na naslednjo sezono in zadnja se je končala s strašnim cliffhangerjem!), dekicami, s planiranjem in čisto navadnim sanjarjenjem. Recimo o Parizu s tulipani in francosko štruco.


Tale fina torbica na slikah, ki sem vam jo hotela pokazati že zdavnaj!, je plod sodelovanja moje drage sestre Žive in Mateje Škraba ali Frachelle, punce, ki je v modni svet zajadrala tako odločno in elegantno, da so v britanskem Vogueju ukazali, naj naredimo prostor za njen nahrbtnik. Njene nahrbtnike in torbe lahko najdete na asosu (noro, ne?) ali na njeni spletni strani Frachella (kjer je tudi tale torba, tako primerna za nas, ki rade nesemo s sabo vse). Živo, ki sicer oblikuje usnjene torbe, sem dolgo nagovarjala, naj naredi še kakšno vegansko torbico, in ker je dobra sestra me je uslišala in tako sta z Matejo naredili vegansko totko, ki jo nosim vsak dan. Kulsko, kajne?!

Kako pa vi preživljate zimo? Z norveškimi kremami in tulipani v torbah? Ali raje smučate, sankate in nasploh uživate v mrazu? (Kadar je sonce+sneg od 12-15h uživam tudi jaz, priznam, če se gremo s puncami sankat;))

O svoji zasvojenosti s hrustljavimi muesliji sem že pisala. Vse granole, ki sem jih do sedaj naredila, so odlično nadomestilo za tiste zasvojljive in zelo nenaravne mueslije, ampak nobena se jim po okusu ne približa tako kot tale, saj so v njej jagode, in to suhe. Oh, kako slastne in kako rožnate! Komaj sem uspela posneti fotografije, saj sta bili zraven dve škratinji, ki sta mi ves čas stegovali roke pred objektiv in kradli granolo kot dva hrčka. Mislim, da se splača narediti dvojno dozo, še posebej, če ne živite sami!

Hrustljavi muesli ali granola z jagodami

200 g ovsenih kosmičev
2 ščepa soli
100 g sončničnih semen
50 g kokosovega čipsa Veganz
10-15 g suhih jagod Nussyy
50 g kokosovega olja Veganz
nastrgana lupina ene bio limone
Sok pol limone
60 ml javorjevega ali riževega sirupa Veganz



Suhe sestavine razen jagod streseš v skledo. V lončku na malem ognju stalimo kokosovo olje in previdno dodaš sirup in limonin sok. Tekočo mešanico zliješ k suhim sestavinam in dobro premešaš. Pečeš na 150 °C okoli 40 minut, vmes večkrat premešaš. Na ohlajeno granolo s prsti zdrobiš sušene jagode. Spraviš v dozo ali steklen kozarec s pokrovom. Najboljša je čisto sveža, kar iz kozarca, ali pa zalita z rastlinskim napitkom.

Objava je nastala v sodelovanju s Sparom, navdušenje pa je seveda čisto in samo moje (oz. vseh družinskih članov.)

Danes sem si pripravila hranoplan za 14 dni. Najbrž se bom vmes domislila kakšnih drugih receptov,  ki bi jih rada poskusila, ali bom nanje naletela na Pinterestu, ampak fino je imeti vsaj neke generalne smernice. Pa ga delim  z vami, če se vami ne ljubi narediti svojega. Prigrizkov nisem vkalkulirala, ampak gotovo se bodo pojavili. In pri kosilu bom verjetno dodala kakšno juho in solato, čisto po navdihu iz hladilnika.

Dan 1

Granola z rastlinskim mlekom

Brstični ohrovt z rižem

Korenčkova juha iz moje knjige in opečen kruh


Dan 2

Počasi vzhajan pirin kruh in marmelada

Kari s čičeriko in jasminov riž

Presna repa z bučnim oljem in krekerji


Dan 3

Zimska prosena kaša

Ajdova kaša z zeljem

Čičerikin namaz iz moje knjige  s kruhom


Dan 4

Ovsena kaša

Pečen krompir in veganske klobasice, zeljna solata

Bučna juha 


Dan 5

Rožnata kaša iz moje knjige 

Pašta s čičeriko

Sushi v skledi


Dan 6

Presna ajdova kaša

Rižota s cvetačo iz moje knjige

Pastinakova juha, limonin kolaček





Dan 7

Domači beli kruh z marmelado

Toskanska enolončnica z emerjem

Solata s fižolom in avokadom


Dan 8

Muesli z rastlinskim mlekom

Pečena pirina rižota iz moje knjige

Krompirjeva juha in dimljeni tofu




Dan 9

Prosena kaša, kuhana na rastlinskem mleku, s cimetom

Pizza

Solata s pečeno cvetačo in rukolo (namesto kreše)



Dan 10

Amarantova kaša

Lečini polpeti in pire

Grahova juha (pač s suhimi/zmrznjenimi zelišči in zmrznjenim grahom) s pirinimi krutoni


Dan 11

Cimetovi zrolančki

Nishime zelenjava in rjavi riž

Granola iz moje knjige  s sojinim jogurtom


Dan 12

Skleda smoothieja

Zapečena polenta in špinačna solata

Vegi burger
Dan 13

Ajdove palačinke (namesto svežih breskev uporabiš tiste iz kompota ali pa jabolka)

Zelenjavni žepki

Korenček, kumara, zelena s humusom


Dan 14

Pesini mafini in svež pomarančni sok

Mineštra

Ajdovi žganci z juho ali rastlinskim mlekom



Upam, da pride prav komu med vami. Kalorij pa nisem zračunala:) Kako se vam zdijo predlogi? Sploh glede večerij me zanima, kaj pa vi (radi) jeste (in če sploh)? Jaz imam pogosto visoko leteče plane, a konča se ponavadi z granolo ali kakšnim namazom na kruhu:)

Obožujem indijsko hrano! Vse, kar sem indijskega jedla, je bilo seveda v Sloveniji ali pa na Nizozemskem, do Indije še nisem prišla, tako da je morda moje doživljanje indijske hrane popačeno. Ko po kakšni hrani hrepenim, je skoraj gotovo azijska, pač indijska, japonska ali tajska. Upam, da kmalu pride čas, ko si bom te kulinarike lahko ogledala, povohala in okusila tam, kjer so doma. Do takrat pa sanjarim o tistih nekaj jedeh, ki sem jih poskusila v Maharaji v Ljubljani.

Ena izmed njih je samosa, ki sva jo s prijateljico naročili konec nekega zelo pestrega dneva, ki se je prevesil v kar zanimivo noč, ahem. In ja, to je bilo lani, ne pred petimi leti (namig: še obstajajo dogodivščine, tudi potem, ko imaš otroke).

No, ko sem potem čez nekaj mesecev spet sanjarila o indijski hrani in je ravno prihajala na obisk zgoraj omenjena prijateljica, sem v stari Krišnovi kuhinji našla recept za samose. Ker nisem imela čisto vseh začimb, sem jo naredila malo po svoje. Pričakovala sem punt otrok, ampak sem doživela druge vrste revolucijo: z veseljem sta jih jedli!

(Mimogrede, imate kakšno res dobro indijsko kuharico? Jaz si ogledujem tole in tole, ne morem se odločiti med "indijsko kuharsko biblijo" in čudovitimi fotkami ...)

Zelenjavni žepki

400 g bele moke (pol lahko nadomestiš s polnozrnato)
1/2 žličke soli
100 g raztopljenega masla/gheeja/kokosove maščobe
150 ml hladne vode

2-3 srednje veliki krompirji (200 g)
1/2 cvetače (200 g)
200 g bio zmrznjenega graha*
2 žlici oljčnega olja
pol čebule (tega v originalu ni)
1 žlička orientalskega kumina
1/2 žličke semena grškega sena
1/2 žličke nastrganega ingverja
1 žlička kurkume
1/2 žličke mletega koriandra
1/4 žličke mletih klinčkov
1/2 žličke mletega cimeta
2 žlički soli (ali manj)

repično ali rafinirano kokosovo olje za cvrtje


Iz prvih 3 sestavin narediš drobljenec, nato dolivaš vodo in narediš testo. Pregneteš ga v kepo, jo poškropiš z vodo in pokriješ s čisto vlažno kuhinjsko krpo. Pustiš počivati.

Krompir olupiš in narežeš na zelo drobne kockice.

Cvetačo nastrgaš ali zmiksaš.

Čebulo olupiš in drobno nasekljaš.

Na olju popražiš čebulo, nato grško seno; ko potemni, dodaš ingver in začimbe v prahu, pražiš nekaj sekund.

Dodaš krompir in pražiš 4 minute, nato dodaš cvetačo in pražiš še 4 minute. Ves čas mešaš. Dodaš grah, malo vode (2 žlici oz. po potrebi) in pokriješ. Na malem ognju kuhaš 15 minut oz. dokler se krompir ne zmehča. Poskusiš, po okusu soliš.

Nadev naj se ohladi.

Na pomokani površini razvaljaš testo. Razdeliš na 15 kroglic. Vsako kroglico razvaljaš v krog s premerom 15 cm (predstavljaj si en geotrikotnik; to je njegova hipotenuza).

Krog prerežeš na pol in polovico ravnega roba namažeš z malo vode. Prepogneš na pol, tako da združiš oba konca ravnega roba. Pritisneš, da dobiš tulec/stožec.

Tulec do 2/3 napolniš z nadevom in zapreš s testom. Oblikuješ v trikotnik. Moji "žepki" niso niti približno tako lepi kot pravi indijski. ampak nimam še veliko vaje, tako da mi prosim oprostite to pomanjkljivost. Ampak se mi je zdelo, da je recept tako fin, da se ga ne splača spraviti v naftalin do časa, ko bom znala perfektno oblikovati samose. Zato pa jim tudi rečem kar žepki in ne samose:)

Zdaj lahko žepke zapečeš v pečici - bolj zdrava verzija, ali ocvreš v olju/gheeju, kar je sicer manj zdravo, a super nadokusno.

Žepke cvreš 10-15 minut ob pogostem obračanju.

Jaz sem jih tokrat spekla v pečici. Za to bolj zdravo različico pripravljene žepke samo malo premažeš s stopljenim oljem alai gheejem, naložiš na s peki papirjem obložen pekač in pečeš v pečici na 220 °C 10 minut na eni strani in 10 na drugi oz. dokler niso lepo zapečeni (nadev pa je že itak kuhan;)).

Ker je kar nekaj dela s pripravo žepkov, sem za prilogo ponudila kar domačo vloženo rdečo peso, pomakali pa smo jih v grški jogurt. Če bi imeli še kak mangov čatni bi bili pa sploh na konju:)

*bio grah je veliko boljši od navadnega, po mojih izkušnjah. Jaz sem ga kupila v Hoferju. Sem ga pa v žepkih tudi že nadomestila s sladkim krompirjem, recimo.

Kateri recept pa vas navdušuje to zimo? Delite ga z mano, rada bi se navdušila še jaz! :)

Drage moje, dragi moji, srečno novo leto! Upam, da bo leto 2017 bolj prijazno do vseh nas in sploh celega sveta, mislim, da to vsi prekleto potrebujemo. Pa polno slastnih in zdravih jedi, prijaznih pogledov, nevirtualnih poljubov in toplih objemov!

No pa začnimo to novo leto. Že večji del decembra, in še sedaj, je vse preplavljeno z naveti za postavljanje ciljev, zato se mi zdi, da si jih moram letos postaviti tudi jaz. Čim bolj nore, tem bolje:)

1. Vsak dan sveža solata

Včasih si nisem rabila postaviti takega cilja, ker sem bila tako zelo vajena solate pri kosilu, morda še pri večerji, da je bilo to nekaj samoumevnega zame. Ampak zaradi ostalih družinskih članov, ki niso preveč navduešni, in zaradi neopredeljivega pritiska, naj jemo samo domače (beri: radič štrucar, pobran jeseni, ki ima najbrž le malo vitaminov v sebi), sem solato zanemarila. A jo moje telo zelo pogreša! Zato ta cilj. Evo, bom postala laughing lady eating a salad.

2. Zdrave sladkarije

Večina slaščic, ki jih objavim na blogu, je bolj zdrave sorte. V realknem življenju sem peko zmanjšala na minimum, ker je namreč sladkoba v otroškem življenju vse preveč prisotna, pa sem mislila, da ne smem k temu prispevati še sama (sladko je le sladko). A vse bolj se mi zdi, da bi bilo morda pa le bolje željo po sladkem zadovoljiti z zdravimi stvarmi, pa bi bile nezdrave, ki se itak materializirajo iz zraka, malo manj mikavne. Kaj se vam zdi? Bi pomagalo?

3. Sprehod vsak dan

Tudi sprehod je nekaj, kar sem včasih počela vsak dan, zadnja leta pa nisem več našla časa zanj. Ampak to se mora spremeniti. Pravkar sem se recimo vrnila iz prvega letošnjega sprehoda, in se počutim kot nova. Dobra popotnica, kajne?

4. Redno objavljanje na blogu

Blog sem tako zapostavila, ker se mi je zdelo, da moram vsakič objavit originalen recept ali kaj res uporabnega, ampak v osnovi je blog namenjen tudi zabavi - vaši in moji. Bi se vam zdelo fino, če bi objavljala recimo 1x na teden? No, če niste že pozabili name, ko tako redko pišem ...

5. Zalaufat angleški blog

Že nekaj let me bližnji nagovarjajo, naj pišem tudi v angleščini, pa tudi sicer me mika, da bi si katapultirala v vesoljno skupnost blogerjev, ki pišejo v uradnem jeziku te galaksije.

6. Prebrati vsaj 1 knjigo na mesec

Nenazadnje sem študirala primerjalno književnost ... Zadnje čase berem zelo malo, in še to v glavnem lahkotne stvari, ki me ne obremenjujejo s prevelikimi čustvi. Misliti pa mi je dal Perry Marshall, ki je rekel: "Imaš nov problem? Preberi staro knjigo." in "Preberi kaj, kar je bilo napisano pred Gutenbergom. Vsak dan." Ideja je ta, da je treba brati knjige, ki so nastale pred izumom tiska - takrat so res razmislili. kaj je vredno napisati. Ta misel mi je bila tako všeč, da sem sklenila za začetek prebrati tudi Marshallove knjige.

7. Risati, slikati, ustvarjati z otroki

To je nekaj najbolj sproščujočega na svetu!

8. Nekam iti - izven Slovenije

Ok, in ne v Avstrijo v Spar ali na Hrvaško, kjer živijo moji straši. Ampak za začetek imam nalogo malo popraviti naš budget.

9. Bullet journal

Bullet journaling je super simpl sistem za ročno, papirnato beleženje nalog. V času, ko nam vlada Google koledar (no, meni še ne, ampak mislim, da se bom morala predati in mu priseči zvestobo), je to še kar inovativno, predvsem pa je kar nekako obnorelo svet (ne maram tega publicističnega senzacionalističnega izraza, ampak se trenutno ne spomnim boljšega). Samo poglejte na Pinterest ... Ure in ure bi lahko gledala te lepe zvezke! A je kdo med vami že poskusil s tem? Jaz sem v Kiku (of all places ...) našla idealen zvezek za to - brezčrten z vloženim črtanim listom (ima ta kakšno ime?;)), ki ima ravno 31 črt (taman za 1 mesec).

10. Gojiti mikrozelenje

Pa da še zaključimo zeleno. Pozimi zelo pogrešam svežo zeleno zelenjavo, in odkar sem slišala za mikrozelenje, me mika, da bi poskusila. Sveže leto ima dovolj pogona, da se tega res lotim. Poleg tega bi mi pomagalo pri prvem cilju.

Kaj pa vi? Se vam tudi zdi, da lahko z novim letom na novo začnete? Kaj bi radi letos naredili drugače kot doslej?

Oh, in v luči #4 odločitve vam obljubljam recept za zelenjavne žepke še v tem tednu:)