25. avgust 2014

Kakavove masažne ploščice z ognjičem


Že na začetku letnega časa, ki smo mu svojčas rekli poletje in je bilo svojčas toplo in po morju dišeče, sem od mojega dragega PlanetaBIO dobila nepričakovano in zelo dišeče darilce - celo vrečko kakavovega masla, pa eno (morsko) zvezdo, no, silikonski modelček, z namigom na masažne ploščice. Masažne ploščice obožujem (najboljše so od Lusha), zato sem namigu sledila, a šele takrat, ko sem naredila svoje prvo ognjičevo olje iz svojega prvega ognjiča. Tako so nastale kakavovo-ognjičeve masažne ploščice, ki jih jaz uporabljam po tuširanju (upam, da me bo kdo tudi zmasiral s kako;)).





Dišijo po čokoladi, na koži pa naredijo tako prijetno zaščitno plast, pri kateri nimaš občutka, da koža ne diha, hkrati pa se zdi, da je koža zaščitena pred izsušitvijo (idealno je, če si roke namažeš s tem, preden pomivaš posodo). Recept sem našla tukaj.

Recept za masažne ploščice iz kakavovega masla

70 g ognjičevega olja (kako sem ga naredila, preberite tukaj)
70 g kakavovega masla
60 g čebeljega voska

V ognjičevo olje sem vrgla čebelji vosek in ko se je stalil/stopil, dodala še kakavovo maslo. Nazadnje sem vmešala vanilijo v prahu, kar pa ni bila najboljša odločitev, ker je vsa padla na dno, pa tudi vonja ni pustila prav veliko. Bolje bi bilo uporabiti kako eterično olje. Tekočo zmes sem vlila v silikonske modelčke za mafine in pustila, da se strdi. Ploščice sem zapakirala v luštne vrečke s povoščeno notranjostjo (moje so iz Trgovine Popolna dekoracija).

Naslednjič bom poskusila uporabiti še manj voska, in po možnosti sojinega, saj sem videla, da se ga da naročiti iz ene slovenske spletne trgovine. Kakavovo maslo pa je nezamenljivo, zaradi njega masažna ploščica diši po čokoladi;)

18. avgust 2014

(Čisto rastlinski) tofu burgerji



Ko se Lila zbudi iz popoldanskega dremeža (in če bi jo pustila, bi to bilo po treh urah, enkrat okoli pol štirih), absolutno ni lačna. Kar pomeni, da je kosilo pripravljena jesti enkrat okoli pol šestih zvečer. Dolgo mi ni kapnilo, kako se prilagoditi temu, da bi lahko jedli vsi skupaj, saj veste, kot normalna družina. Nazadnje sem se odločila, da bo konec malic ob 11h, namesto njih bo pač kosilo za vse ob 12h. Kar je precej hecna sprememba zame, ki sem bila vajena kositi nekako med 14 in 15,30h. Dan je kar naenkrat daljši;)

Kosila pa še bolj enostavna kot prej ... Eno je bilo tole na sliki: tofu burgerji v ciabbatinah. Oh, tile burgerji oz. polpeti iz tofuja so mi pa tako ratali, da kar sanjam o njih! Prej jih je že nekajkrat naredil Tadej in so bili čudoviti, zato sem se bala, ali ga bom "dosegla", in kot kaže, je recept tako fin, da se ni treba nič bat. Je pa iz silno luštne hipijevske knjige The Book of Tofu: Food for Mankind ((iz leta 1979); jaz sem jo ukradla svoji mami, ki jo je od nekoga dobila pred kakimi dvajsetimi leti), ki se jo da še vedno naročiti na Book Depositoryju (ali amazonu, seveda, kjer ima same odlične ocene - res je dobra!). Kot piše v uvodu k receptu: "You won't believe the wonderful flavor of these easy-to-make meatless entrees."

Tofu burgerji ali polpeti iz tofuja


Za 3 srednje lačne odrasle (5-6 majhnih polpetkov ali 3 večji)


250 g mehkega tofuja (jaz sem uporabila hoferjevega)
3 žlice naribanega korenčka (1 mali korenček)
2 žlici nasekljane japonske mlade čebule (ali pora)
1-2 žlici pirine moke
1 čajna žlička chia semen
1-2 čajni žlički gomashia (recept sledi); ali sezam in sol, po okusu
repično olje
sojina omaka shoyu

Tofu zaviješ v čisto kuhinjsko krpo in obtežiš* (midva ga obteživa z 2 koluti po 1,25 kg; ja tistimi za kvihtanje) vsaj 2 uri preden nameravaš narediti polpete/burgerje. *Tofu obtežiš zato, da se izloči odvečna voda iz njega.

Korenček naribaš, mlado čebulo nasekljaš.

Odcejen tofu v večji skledi zmečkaš z rokami, dodaš ostale sestavine in gneteš kot testo (okoli 3 minute), dokler ne dobiš gladkega "testa", ki se lepo drži skupaj. Z vlažnimi rokami oblikuješ burgerje in ji spečeš v olju (vsaj 1 cm olja; veliko, vem, v originalnem receptu pa ga je še precej več); ko so pečeni, odcediš na papirnatih brisačah in pokapljaš s sojino omako.



Postrežeš v kajzericah ali ciabbatkah, zraven zelo paše majoneza (tudi rastlinska;)), paradižnik, čebula, kak list solate in po želji sir (tudi brez je prav čudovito).

Kako narediš gomashio?


Gomashio je dobesedno sezam s soljo; a ne kar tako - oboje je praženo in speštano v eno s pomočjo suribachija (čisto dobro se obnese tudi navaden možnar).


Sestavine za gomashio
1 čajna žlička nerafinirane morske soli
12 čajnih žličk neoluščenega sezama

Sol popražiš, da postane suha (to je težko opisati ... ampak če si pozoren, to opaziš;)); daš v možnar in jo zdrobiš.

Sezam popražiš, da začne poskakovati in se med prsti zdrobi. Spet je potrebna pozornost, saj so semena sezama drobna, in če jih popražiš premočno, postanejo grenka. Sezam daš v možnar, kjer je že sol, in zdrobiš vse skupaj. Pri tem pa ne pretiravaš, sezamova semena morajo ostati delno nezdrobljena.

Uporabiš v zgornjih burgerjih, na rižu, v solati namesto soli ... Ali kar na kruhu, namazanem z maslom.


04. avgust 2014

Giveaway!



Tole nagradico vam že dolgo dolgujem;) Vrečke so najlepše metine barve, stajliš črtaste in priložene so jim fine nalepkice za "zapečatenje". Od znotraj so plastificirane, kar mi je prišlo zelo prav in bo tudi vam, če bi radi vanje zapakirali hrano ali domačo kozmetiko (ker se ne poznajo mastni madeži navzven;)).

Super fine vrečke iz Trgovine Popolne dekoracije so lahko vaše, če nam v komentarju pod tem zapisom zaupate, kaj bi v njih shranili. Kaj sem vanje zapakirala jaz, napišem kmalu:)



Za več inspiracije si oglejte še druge vrečkice na spletni strani Trgovine Popolna dekoracija. Tri nagrajence izžrebamo čez en teden (komentar oddajte do nedelje, 10. avgusta do polnoči).




01. avgust 2014

Novorojenčica!


Takole, tole me je malo zadrževalo od bloga, in me bo najbrž še. ;)

Rodila se je 20. julija proti jutru. Le malo pred rojstvom mi je prišepnila, da bi rada, naj jo kličemo Freja. Fascinirajo me njeni črni laski in otožno začudene oči. Lila pa je najboljša sestrica, kar si jih je mogoče zamisliti.

Upam, da se kmalu spet javim:)

24. junij 2014

Kokosove lučke s čokolado, spirulino in meto





Dobrodošli v poglavju, kjer bomo spirulino vtaknili v sladoled! Še prej pa hvala za vse komentarje o vaših najljubših domačih sladoledih, ste mi dali kar nekaj idej! Random.org pa je za nagrajence, ki dobijo sončkaste šalčke za sladoled tokrat določil: Sašo Erlah, Piko in DB-ja. Javite podatke čimprej! Vidim, da imate večinoma zelo radi zdrave sladolede, in moram reči, da jih imam tudi jaz. Mislim, kaj pa je boljšega, kot sladoled, ki je še zdrav po vrhu?;) No, take so tudi tele lučke, v katerih dobite poleg hladne njaminess tudi en kup dobrih stvari iz spiruline. Ker Lila obožuje vse, kar je sladoled in predvsem, kar je čokoladno, je to super način, kako ji v hrano podtakniti stvari, ki so dobre zanjo. Spirulino ji podtikam predvsem zaradi železa, kalcija, magnezija in vitaminov B kompleksa, ki so v njej.

A ni hecno, Lila ima tele lučke zelo rada, Tadej pa jih ne more smislit. Pri tem naj povem, da je ponavadi obratno, Tadej ni izbirčen, Lila pa:)

Pa gremo kar k tokratnemu receptu!

Kokosove čokoladne lučke s spirulino in meto


modelčki za lučke (tele svetovno kul rakete na slikah so iz dobro nam znane trgovine Popoldne dekoracije;))
1 pločevinka (400 ml) kokosovega mleka brez aditivov (npr. Alnatura)
1-2 ČŽ spiruline (jaz sem uporabila tisto od Nutrisslima)
100 g temne čokolade (Viviani je ena najbolj etično nespornih čokolad, ki jih lahko najdeš pri nas)
suhi listki mete, kaki 2 ČŽ (oz. po okusu; najbrž bi lahko bili tudi sveži, a vsekakor brez peclja)
agavin sirup - po želji (jaz ga nisem dodala)


Kokosovo mleko sobne temperature zblendaš z zdrobljenimi listki mete.

Čokolado stališ. Zmešaš s kokosovim mlekom in dodaš toliko spiruline, kot je lahko preneseš (začneš s pol žličke, poskusiš, in postopoma dodajaš). Okus spiruline naj bi se sicer čutil, a ne prevladoval, zvezdi naj bosta seveda čokolada in meta, spirulina poje back-vokal.

Nadevaš v modelčke za lučke in zamrzneš. Če ti kaj ostane, dodaš banano in zblendaš v smoothie. Eksaš samo. Or something.





16. junij 2014

Sladoled iz črnega sezama + GIVEAWAY!



Trgovina Popolna dekoracija ima spet darilčka za vas, tokrat čisto poletno obarvana: rumeno-bele šalčke za sladoled+lesene žličke za zraven! Če tudi vas prijatelji, tako kot mene, nagovarjajo, naj naredite sladoled party, potem jih res nujno rabite:)

No, jaz sem jih tokrat napolnila s sladoledom, po katerem so se mi že dolgo cedile sline: tistim iz črnega sezama. Klasika japonskih restavracij, sicer pa ga najbrž težko kje najdete v trgovini. Črni sezam pa se kar najde v raznih bio trgovinah oz. trgovinah z zdravo hrano (ali velikih centrih).

Najprej potrebujete maslo iz črnega sezama, ki je super stvar, tudi kar tako, za žličkat;)



Maslo iz črnega sezama (kuro neri goma)

200 g črnega sezama
ščep soli
olje nevtralnega okusa (sezamovo, repično), 1-3 JŽ

Črni sezam daš v pekač in v pečico, ogreto na 150°C. Pražiš 10 minut, vmes enkrat premešaš.
Če imaš super dober blender, ga lahko morda zblendaš kar brez olja.

Čer imaš povprečen blender/multipraktik, je bolje uporabiti nekaj žlic olja nevtralnega okusa; olje dodajaš postopoma, pač najmanj kot je potrebno.

Miksaš in vsake toliko postrgaš kremo s sten mikserja (blenderja/sekljalnika/multipraktika), dokler ne dobiš paste, podobne tahiniju. Zapreš v steklen kozarček in hraniš v hladilniku. Meni je dobra tudi kar na žlico, sicer pa jo lahko uporabiš v japonskih sladicah, na primer spodnjem sladoledu.



Sladoled iz črnega sezama

400 ml sladke smetane (po možnosti bio)
2 JŽ črnega sezamovega masla
2 JŽ mletih sezamovih semen
7 JŽ agavinega sirupa oz. po okusu
ščep soli
par kapljic limoninega soka

Vse sestavine zmešaš, ohladiš in daš v ohlajeno posodo aparata za sladoled (pač po navodilih za uporabo).

Črni sezam je bolje dodajati postopoma (najprej samo eno žlico ...), da ugotoviš, kako intenziven okus ti odgovarja.

Meni je sladoled najboljši direkt iz avtomata, nekateri pa priporočajo, da ga prej še za par urc zamrzneš. Okrasiš s semeni črnega sezama in meto, npr.

Če imate radi še bolj kremaste sladolede in se nič ne bojite dela z jajci, je tukaj recept.





Giveaway!

Če se vam je zluštalo (tudi) tehle luštnih sladolednih šalčk in žličk, odklikajte v Trgovino Popolna dekoracija in si oglejte poletne lepote, pod to objavo pa pustite komentar, v katerem nam vsem zaupajte, kateri sladoled bi pa vi najraje postregli v njih!

Čez en teden, 23. junija, bom izžrebala 3 nagrajenke/nagrajence, ki bodo prejeli komplet papirnatih šalčk in lesenih žličk, kakršne vidite na teh slikah.

04. junij 2014

Moj študentski muesli + organizacija shrambe


Kako so me nekoč v študentskih letih obsedli crunchy muesliji sem že pisala, ne? Takrat sem se nekega dne zalotila, kako sedim na faksu (ne vem, a sem kaj čakala, najbrž že?) in iz vrečke jem pravkar kupljene crunchy mueslije z okusom borovnice, in ne morem nehat, čeprav je res čudaško in se zdi narobe. Doma sem preverila sestavine in ugotovila, da nočem biti odvisna od nečesa takega. Najbrž sem si takrat enkrat začela delate tele mueslije. Ki pa sem jih potem tudi jedla kar suhe na žlico, direkt iz kozarca, in mi ni bilo dovolj. Mogoče sem jih dejansko tako zelo rabila. Kaj pa vem, muesliji najbrž dobro vplivajo na moje živce. Mogoče zato. (No, razen za živce je tale zajtrk dober tudi za kožo in kosti, ker vsebuje precej mangana, ha.)





Študentski muesliji jim pravim, ker sem jih delala v študentskih časih, pa tudi zato, ker so za razliko od granole, narejeni na štedilniku, ne v pečici, kar pomeni, da jih lahko narediš tudi v študentskem domu, če je treba.
Mimogrede, ste vedeli, da naj bi bila porcija mueslijev tam nekje 30 g? Meni se zdi to odločno premalo, ampak jaz sem jedec, ne dietetik. Tako da me morda raje ne poslušajte:)

Tele strašansko kul nalepke na steklenih kozarcih prihajajo iz Trgovine Popolna dekoracija. Mislim, da so sicer namenjene za poroke in ne toliko za shrambe, ampak no ... V moji "shrambi" zgledajo fantastično, vsaj meni, je pa res, da je treba biti nekoliko pazljivejši pri prijemanju kozarcev, saj se kreda rada malo zabriše, kar pa ni noben problem, saj se da to zelo hitro popraviti.

Študentski muesliji

300 g ovsenih kosmičev
100 g mandljev
50 g rožičeve moke
50 g sončničnih semen
50 g sezamovih semen
50 g brusnic (ali rozin, goji jagod ...)
1 paketek sladkorja z vanilijo (ni potrebe, ker so že rožiči zelo sladki; ampak če nimaš na voljo vanilije v prahu, je vanili sladkor res dobrodošel dodatek) ali dva ščepca vanilije v prahu
cimet (po okusu)
ščep ali dva soli



V veliki ponvi z debelim dnom posebej popražiš ovsene kosmiče, mandlje, sončnična semena, sezamova semena in rožičevo moko, pri čemer je najbolje začeti s hladno ponvijo na malem ognju in najprej pražiti rožičevo moko, saj se ta rada prismodi.

Rožičevo moko ves čas praženja mešaš; pražena je, ko se ne lepi več na ponev, ampak deluje suho, in lepo diši.

Sezamova semena pražiš ob stalnem mešanju, dokler ne zadišijo. "Praženost" lahko preveriš tudi z drobljenjem med prsti: če se semena zlahka zdrobijo, so pražena.

Sončnična semena prepražiš toliko, da porjavijo, kosmiče pa le toliko, da zadišijo. Če nimaš res velike ponve, je kosmiče dobro pražiti v dveh etapah (ali celo treh).

Nazadnje prepražiš mandlje in jih nasekljaš.

Vse sestavine zmešaš skupaj, dodaš sol, vanilijev sladkor ali vanilijo in brusnice. Postrežeš z riževim mlekom in jagodami, na primer. Pa s kakim lepim servetkom iz Popolne dekoracije, pa ne bo več tako študentski tale naš zajtrk:)


*Objava je nastala v sodelovanju s Trgovino Popolna dekoracija, krajem, kjer gostiteljica v meni začne na glas vzdihovati nad vsemi vizualnimi bombončki:)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...