24. avgust 2015

Dojenčkova prva torta - torta za speštat!


Ne morem verjeti, da je minilo že toliko časa od zadnjega zapisa! Vmes pa toliko dela (krasnega, ustvarjalnega dela, ki ga bom, upam, kmalu delila z vami!). Pa tudi malo počitnic na morju - pri noni, vročinski val, žetev (o tem več tukaj) in dva rojstna dneva: moj trideseti in Frejin prvi!



Rojstne dneve z veseljem izkoriščam za preizkušanje receptov za torte. Še vedno iščem perfekten recept za čokoladno torto - ima kdo? No, tokrat z vami delim en hecen receptič za čisto majhno tortico, namenjeno dojenčku za prvi rojstni dan. Prvič sem jo spekla za Lilo, pa potem še enkrat ali dvakrat, pa sedaj za Frejo. Ker je namenjena dojenčku, v osnovi ne vsebuje jajc, sladkorja, mlečnih izdelkov in medu, narejena je iz  pirine moke, ki je bolj prijazna do prebavil. No, na to nedolžno osnovo sem jaz vendarle namazala sladko marmelado in bio sirni namaz, po vrhu pa še prelila čokoladni preliv iz sojine smetane in črne čokolade. Po vrhu pa še mrvice ... Tako da alergenov kolikor hočeš, ampak mi smo tough in gurmani že od malega. Vi pa seveda lahko uporabite nesladkano marmelado in narezane banane ali sveže borovnice. Edino za nedolžno glazuro (tako, ki bi bila veganska in še brez sladkorja) nimam nobene pametne ideje - se morda vi česa spomnite?

Dojenčkova prva torta - za speštat (smash cake)

3 JŽ pirine moke (presejane)
2 JŽ mletih lanenih semen
2 JŽ rožičeve moke
1 speštana banana
1 JŽ stopljenega kokosovega olja
žlica ali dve riževega mleka (po potrebi)

Pečico segreješ na 180 °C. Emotov polliterski lonček (ali drug polliterski emajliran lonček) namažeš s kokosovim oljem in odrežeš krog iz peki papirja, s katerim obložiš dno. 

V  majhni skledi vse sestavine zmešaš v mehko testo. Nadevaš v pripravljen lonček in pečeš 20-25 minut na 180 °C. 

Ohladiš. 

Ohlajeno tortico dvakrat prerežeš in namažeš z izbrano marmelado ali obložiš s sadjem. Če se mlečnim izdelkom ne izogibaš, lahko eno plast premažeš z rahlo oslajenim kremnim sirnim namazom. Če se ne bojiš čokolade, lahko tortico preliješ s prelivom, ki ga narediš iz ene vrstice jedilne čokolade in ene žlice (sojine) smetane. Po želji okrasiš z mrvicami (dobijo se tudi veganske) ali to častno nalogo prepustiš starejši sestrici oz. bratcu.  

Oh, in če pečeš še eno torto za odrasle, si le tako splaniraj, da se bosta pekli hkrati!







25. maj 2015

Jagodni nadrobljenec z rabarbaro


Beseda drobljenec se mi sploh ne zdi primeren prevod crumbla. Drobljenec se namreč reče tudi tisti okusni mešanici drobljenega sejtana in tofuja, in tej to paše. Mislim, da me moti, ker se drobljenec sliši tako, kot da se bo še vedno drobil (tako kot omenjena mešanica), tudi, ko bo pečen. Poleg tega se v SSKJ drobljenec reče nečemu čisto drugemu: to je strojno drobljeno kamenje. Ne ravno apetitlih, kajneda? Zato mu, če ga že moram prevesti, raje rečem nadrobljenec, ker ga enkrat nadrobiš, in potem je njami. In ga moraš jesti z žlico. Ker je sočen. In nič kaj kamnit.

Jagode in rabarbara so odličen par, vse je fino kislo, na to pa je nadrobljeno sladko, hrustljavo piškotasto testo, ki ga v tem receptu naredimo še bolj sladko in mu dodamo dimenzijo mehkobe in topljenja v ustih, za kar gre zasluga nadrobljenim španskim vetrcem, ki že po defoltu pašejo k jagodam. Pa še tako lepo beli so.

Jagodni nadrobljenec z rabarbaro in španskimi vetrci

750 g jagod (lahko zmrznjenih)
400 g rabarbare
50 g agavinega sirupa

70 g moke
70 g ovsenih kosmičev
pol žličke vanilije v prahu ali paketek sladkorja z vanilijo
70 g bio masla/veganske margarine/kokosovega olja, narezano na koščke
ščep soli
5 žlic sladkorja muscovado
pest mandljevih lističev

3-5 španskih vetrcev brez jajc


Pečico nastaviš na 200 °C.

Rabarbaro olupiš in narežeš na tanke koščke.

Pekač velikosti A4 lista namastiš, vanj zvrneš očiščene in oprane jagode in rabarbaro. Vse skupaj preliješ z agavinim sirupom.

V skledi ali na deski zmešaš moko, ovsene kosmiče, sol, sladkor in vanilijo. V to narežeš ali nadrobiš izbrano maščobo, in vse skupaj gneteš toliko časa, da se začne sprijemati in drobiti v velike drobtine. Pomembno je, da je vse "prepojeno" z maščobo, ne sme pa se narediti kepa, ostati morajo drobtine. Dodaš nalistane mandlje.

Piškotaste drobtine razporediš po sadju in daš v pečico.

Pečeš pol ure oz. toliko časa, da se zlato rjavo zapeče. Na gotovo jagodni drobljenec nadrobiš nekaj španskih vetrcev. Če to še ni dovolj dekadentno zate, ponudiš s stepeno sojino smetano ali vanilijevim sladoledom.

Ne vem, koliko je med vami interesentov za jezikoslovne debate, ampak prosim, javite se (če je kje kak)! Kaj se sliši bolj slastno, drobljenec ali nadrobljenec? Najbrž kar crumble, huh? Ali pa vam je morda čisto vseeno, samo da je jagodni in sladek?

18. maj 2015

Španski vetrci brez jajc

Zadnjič sem se sprehjala po svojem FB in naletela na noro in nepričakovano povezavo na video o tem, kako narediš sneg iz čičerikine vode. Mislila sem si, da je morda potegavščina, a zvenelo je preveč preprosto, da bi odignorirala. Žal sem svojo čičeriko tisti dan že pojedla (in voda v kateri je bila kuhana, je šla dol po odtoku, kakšna izguba!;)) In tako sem šla naslednji dan po antibiotike (ni šlo brez njih) pa po en kozarček kuhane čičerike (ni treba, da je ravno pločevinka). 

Veganski nadomestek za beljak 

Čudežno vodo sem odcedila v skledo, čičeriko pa shranila za chano masalo po receptu iz prej omenjene knjige. Lahko pa bi naredila tudi kari s čičeriko, domači humus, čičerikino juho ali pašto s čičeriko.  Čičerikino vodo sem dala za nekaj časa v zmrzovalnik, potem pa začela miksat. In skoraj takoj se je spenila, in ni bilo dolgo, ko je iz nje nastal pravcat sneg, prav tako kot iz beljakov. Na tej točki je dišal po čičeriki, ko pa sem dodala sladkor in vanilijo, se je vonj nekako porazgubil. In v gotovi masi ni bilo več sladu o njem, v samih keksih pa itak ne. 
Ves čas se mi je zdelo, da sem priča nečemu čudežnemu. Kot če bi ugotovila, da ima plevel okus po mangu. Zakaj deluje, se še ne ve natančno, kot tudi nihče drug, apparently. Kolikor razbiram, deluje tudi domača voda od kuhanja čičerike, in pravzaprav tudi voda od ostalih stročnic. Priporočljivo je zadevo ohladiti. V originalnem receptu je vodi dodan vinski kamen, ki se uporablja tudi pri miksanju beljakov, da stabilizira beljakov sneg. Namesto vinskega kamna lahko uporabiš tudi limonin sok ali beli kis. Sladkor je treba dodajati postopoma. Kokosov sladkor zelo verjetno ne bi deloval. Bi pa bilo za poskusit s fino mletim rjavim sladkorjem. Vanilija je vsekakor zelo dobrodošel dodatek, in ne skoparite z njo.   

Recept za španske vetrce ali puhaste bele kekse brez jajc

sestavine
voda, ki jo odliješ iz ene 400 g konzerve čičerike
1 žlička limoninega soka ali vinskega kamna
250 ml sladkorja v prahu
pol žličke vanilije v prahu

Pečico ogreješ na 100 stopinj/ventilator ali 110 stopinj. 2 pekača obložiš s peki papirjem.

Od čičerike odliješ vodo v manjšo plastično skledo. Čičeriko prihraniš za poznejšo uporabo. Vodo ohladiš (15 minut v zmrzovalniku ali kakšna ura v hladilniku).

Miksaš, dokler ne nastane precej gost sneg, podoben beljakovemu snegu. To bo najbrž v 3-5 minutah. Dodaš limonin sok ali vinski kamen ter nekaj sladkorja. Spet miksaš in postoma dodajaš sladkor v prahu, pomešan z vanilijo v prahu.

Z beljakovo maso napolniš dresirno vrečko in nabrizgaš lepe španske vetrce. V tem jaz sploh nisem izurjena. ;) Lahko jo tudi zajemaš z žlico in polagaš kupčke na peki papir.

Pečeš (bolj sušiš) 2 uri na 100-110 stopinj, nato še 1h pustiš v pečici, da se ohladi.

Pohrustaš ob konkretni grenki kavi ali uporabiš v drugih sladicah ... Več o tem v prihodnjih dneh;)

15. maj 2015

Vikend je pred vrati

Jep, tile španski vetrci so bili narejeni brez jajc.

Kaj boste počele in počeli ta vikend? Jaz se še nisem čisto odločila glede našega vikenda, ker nisem najbolj zdrava. Najbrž nas čaka sosedov rojstni dan, morda kakšni nakupi v velemestu, ki se mu reče Velenje, in če bom pri energiji, začetek prenove (ahem, začetek sploh) otroške sobe.

In morda tale koktajl. Nisem se veliko preizkušala v mešanju, ampak mislim, da sem s temle zadela v polno (samozavest serijsko, ahem).

Najboljše odkritje kdaj koli! Ne le, da je tale veganski nadomestek beljaka brez čudnih sestavin, je tudi povsem zastonj, in perfektnega okusa!

Še ena dobra ideja: z-muesli.si! Dve dekleti, Tina in Špela Jež (to je miks imen in priimkov mojih zelo dobrih prijateljev, kar mi je bilo takoj simpatično), sta si zmislili spletno stran, kjer si lahko izmisliš svoj muesli. Če pa nimaš idej, lahko naročiš že pripravljen misli. Jaz sem poskusila dve že pripravljeni varianti, Fit in Otroci, in si izmislila svojo, v katero sem si dala belgijsko čokolado s pomarančo (o, ja;)) in ingver. Za moj okus je razmerje med osnovo in dodatki premalo nagnjeno k dodatkom, kar je seveda stvar okusa. Lila je bila navdušena nad čokoladnimi medvedki, ki krasijo tistega za otroke! In če ste se naveličali samih mislijev, lahko iz njih tudi kaj ustvarite po njunih receptih. Zdi se mi res posrečena ideja in ploskam podjetnima dekletoma!

Moj najljubši you tube kanal je tale. In najnovejša pesmica je ne le odlično narejena, kot so tudi vse ostale, ampak tudi precej smešna.

Kdo bi si mislil, da je lahko fruktoza tako problematična. In da je celo v čebuli!

Lep vikend vsem,

Zulejka

13. maj 2015

Veganski recepti, ki so všeč tudi mesojedcem


Recenzija:  Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar

Tokrat po dolgem času predstavljam eno kuharsko knjigo Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar. Juhej, še ena odlična veganska kuharica! In to v slovenščini! In še dodaten bonus, vsaj zame, kot blogerko: knjigo je napisala blogerka. V mojem srcu je blogerska knjiga namreč posebna literarna zvrst, mogoče bom o tem kmalu prepričala tudi kakega literarnega teoretika (imam zveze;)).

 Angela Liddon je avtorica bloga Oh she glows, enega prvih, ki sem ga začela spremljati. Njen slog pisanja je duhovit in iskriv, od nje veje nekakšna ljubkost in samozavest glede receptov, kar utegne biti na trenutke skoraj malce moteče. Ampak, vsi vemo, kako je, če si lačen (in vegani imajo posebej zdrav apetit, vsaj tako se spomnim lastne - pozitivne! - izkušnje) in skuhaš nekaj dobrega: to je najboljša jed, ki je bila kdaj koli skuhana! No, Angela Liddon trdi celo, da so njeni veganski recepti preverjeno všeč tudi mesojedcem. To je pa res vredno preizkušanja, kaj ni?


Receptov je več kot dovolj, vsak je pospremljen s fotografijo in kratkim uvodom, ki spodbudita h kuhanju. Receptom so dodane tudi opombe o času priprave in primernosti za alergike. Knjiga je razdeljena na 13 poglavij, kar jo dela zelo pregledno. Poleg že ustaljenih poglavij, kot so poglavja o osnovnih sestavinah, pripomočkih in tehnikah, ki so zelo priročna za začetnike v kuhinji (veganski ali nasploh), najdemo še poglavja o zajtrkih, napitkih, predjedeh, solatah, juhah, glavnih jedeh, prilogah, prigrizkih in sladicah.

Angelino navdušenje je nalezljivo, sestavine v receptih so dejansko dostopne v vsaki malce bolje založeni trgovini, je pa res, da si je za marsikateri recept treba vzeti nekoliko več časa oz. predhodno planirati (npr. namočiti oreščke).

Sama sem, kot rečeno, navdušena nad tem, da je takšna knjiga izšla v slovenščini, pa tudi ceno ima precej prijazno. Priznam, da še nisem utegnila veliko kuhati po njej, sem pa zadovoljna z recepti, ki sem jih preizkusila. Granola je bila super, zelo okusna, ampak pride je bolj malo, tako za mešat z navadnimi kosmiči.

Recept: (popolni oreščkasti) kupčki granole

250 ml celih mandljev
125 ml orehov
175 ml ovsenih kosmičev
125 ml surove ajdove kaše (res naj bo surova!)
150 ml brusnic
125 ml bučnih semen (jaz sem jih spustila, ker mi jih je zmanjkalo)
60 ml sončničnih semen (jaz sem jih dala več, glej zgoraj)
75 ml kokosovega čipsa
2 žlički cimeta
1 žlička mlete vanilije
ščep soli
90 ml javorjevega sirupa
60 ml stopljenega kokosovega olja


Pečico segreješ na 140 °C.

Pol mandljev zmelješ v moko, drugo polovico nasekljaš, prav tako tudi orehe. V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine, nato jim primešaš še tekoče in dobro zmešaš. Razporediš po največjem pekaču, obloženem s peki papirjem. Plast ne bi smela biti debelejša od 1 cm.

Pečeš 40-45 minut, nato še enkrat toliko časa ohlajaš.

Shraniš v steklenem kozarcu.

Katera pa je vaša najljubša veganska kuharica v slovenščini? Kaj pa blogerska nasploh?

24. april 2015

Zapačene testenine z doma narejenim veganskim sirom


Vedno planiram, da bom jedla več fermentiranih stvari, a po drugi strani se jih kar malce bojim (nasploh se precej bojim vsega, kar bi lahko bilo pokvarjeno, medtem ko T. mrtvohladno poje kar koli s pretečenim rokom trajanja, in mu nikoli nič ni;)). Zato sem kar malce odlašala s pripravo veganskega sira, ampak se splača poskusit, lahko rečem. Postopek priprave domačega sira je sicer dolgotrajen, a ne zahteva veliko dela, samo čas.

Nikoli ne uganete, kaj je tole na sliki! Bom kar takoj povedala (upd, sem že v naslovu;)): zapečene testenine z doma narejenim veganskim sirom. Jep, domačim veganskim sirom. Pot do njega pa je kar dolga, tako da je najbolje začeti kar takoj. Najprej je treba narediti rejuvelac. Za tega pa potrebuješ kalčke. Nekje sem prebrala, da je rženi rejuvelac najboljši, zato sem ga naredila iz naše rži.

Pol skodelice rž namočiš za 24 ur. Potem odcediš in daš kalit. Redno spiraš zrnje, dokler se ne naredijo kalčki (približno 2-3 dnevno, kalčki se naredijo po približno dveh dneh). Kalčke nato 2 do 3 dni namakaš v 4-kratni količini vode (v mojem primeru 2 skodelicah). Ko voda postane motna in dobi rahlo kiselkast okus, ki ni neprijeten, je rejuvelac narejen. Zdaj ga lahko uporabiš za izdelavo veganskega sira iz indijskih oreščkov.

1 skodelico indijskih oreščkov namočiš čez noč. Vodo odliješ, dodaš 1/4 skodelice rejuvelaca in zmiksaš v kremo. Soliš in popraš po okusu. Uporabiš v naslednjem receptu;)


Zapečena pašta z doma narejenim veganskim sirom

veganski sir iz indijskih oreščkov z rejuvelacom (iz zgornjega recepta)
majhna glava cvetače
2 stroka česna
1 jedilna žlica oljčnega olja
1 čajna žlička gorčice
2 jedilni žlici kvasnih kosmičev
1 skodelica* rastlinskega mleka oz. po potrebi
250 g integralnih testenin

*skodelica ima 250 ml

za posip: mešana semena in kvasnimi kosmiči
peteršilj

Pečico ogreješ na 200 stopinj. 

Skuhaš pašto in ji dodaš nekaj kapljic olja, da se ne izsuši.
Cvetačo skuhaš do mehkega na pari. Zmiksaš z domačim sirom, česnom, gorčico, kvasnimi kosmiči, oljem in mlekom. Zmes mora biti gosta kot kakšna kremna juha oz. še malo bolj, a dovolj tekoča, da se jo še da zliti (nekaj med kremno juho in papico za dojenčke). Soliš in popraš po okusu. Zmešaš s pašto, posuješ s semeni in kvasnimi kosmiči in pečeš na 160 stopinjah (jap, zdaj temperaturo znižaš) približno pol ure. 

Tudi za tole speči sem uporabila svoj najljubši lonec, mojo drago Le Creusetko (v njej sem prejšnjič spekla pirino rižoto, njamsi, in ga vmes uporabila za 1001 stvar (maham, 1001 dar;)). 




Kakšen pa imate vi odnos do fermentiranih reči - jih tudi gledate s strahospoštovanjem? Ste že kdaj naredili domač veganski sir ali prisegate na kupljenega? 

14. april 2015

Lepe stvari na internetu



Že dolgo nisem z vami delila seznama lepih stvari na netu. Prepričana sem, da si ga res želite;) No, jaz jih že rada berem ...

Moja sestra se je lotila torbic! Žal je nisem mogla prepričati, naj jih naredi veganske, ampak če še kdo pošlje takšno povpraševanje, jo pa morda prepričamo? Ker lepe so pa ful. Pa še za na kolo. (Ko sem živela še v mestu, kjer se kolesari, sem vedno iskala samo torbice za na kolo).



Danilo dela naaaajlepše torte. Ko začnejo delati vegansko ticino maso, jo takoj naročim. V obliki Zverjasca, jasno.


Zadnjič sem si kupila šopek ranunkul ali zlatic. Za večno je obeležen na instagramu. Moje pa so tudi že pokukale iz zemlje. Ampak do cvetenja je še daleč.

Manca Juvan, ja, tista fotografinja, za katero ste že nedvomno kdaj slišali, ima nov pejđ. Lep, nežen, topel, a prav nič kičast, kar bo razveselilo vse, ki vas ne gane trenutno popularen bleščeči, sladki stil družinske fotografije. Manca je profesionalka, ki izhaja iz dokumentarnega žanra, in zna narediti brezčasno fotko. Jep, k njej se lahko naročite na fotošuting.



Dokler ne bom imela stare, stare kredence iz masivnega lesa, moja kuhinja preprosto ne bo popolna. Ve kdo za kakšno kredenco, ki si želi nov, topel dom?

Ena knjiga, ki me že dolgo mika, ampak je še nisem naročila, je A Kitchen in France. Brez dvoma je vizualni presežek, tako kot njen blog in Mimi sama, malo me edino skrbi, koliko receptov v knjigi je vegetarijanskih oz. takih, da bi se jih dalo prirediti. Jo kdo že ima?



In za konec še tole, ker se vsaka solidna stvar na internetu konča z videom luštnih muc. ;)


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...