18. april 2014

Rožičeva potica brez mleka in jajc

Rožičeva potica brez mleka in jajc.
Če me že dolgo berete, veste, da mi "uspe" ignorirati vse praznike, še posebej državne in cerkvene (osebnih ne), zato vas je gotovo manjši šok (pretiravam o svoji pomembnosti, saj ste ugotovili;)), ko ste zagledali tole potico. Tu se je znašla zaradi izziva. Izzive imamo radi. Tokrat me je izzval Lidl, ja saj veste, tista rumeno-modro-rdeča trgovina. Ne vem sicer, če sem zadostila pogojem izziva, saj rožičeva potica ni nekaj originalnega, temveč prej nekaj pozabljenega, kar si zasluži obuditev v življenje. Moja najljubša je sicer pehtranova, ampak to vsi dobro poznate. 
Malce bolj "originalno" je to, da je to potica brez mleka in jajc (kar sicer ni nobeno pionirsko dejanje, to počnejo mnogi že leta), in da se to sploh ne opazi:) 


Nekaj nasvetov za začetnike pri potici 

(kar sem tudi jaz, ampak mi je vseeno uspelo, saj sem upoštevala skoraj vse nasvete)

- sestavine naj bodo sobne temperature
- maščobo stališ, vanjo vliješ mleko in segrevaš, a le do temperature, ko lahko v njej par sekund držiš prst
- če je nadev težak (kot recimo rožičev), testa ni treba veliko mesiti
- vzhaja naj na sobni temperaturi
- če izpustiš jajce, dodaj malo maščobe (1 JŽ olivnega olja namesto enega jajca)
- nadeva raje pripraviš preveč kot premalo
- nadev mora biti težko mazljiv (torej še mazljiv, ne drobljiv; če je preredek, dodajte drobtine)
- vzhaja naj tako dolgo, da podvoji volumen (to je približno 1 uro)
- desko dobro pomokaš 
- valjaš previdno
- nadev namažeš do roba, le en dolgi rob pustiš 1 cm prazen in ga tam namažeš z oljem
- potico zviješ "na trdo", kar je lažje narediti z rokami kot s prtom
- potico je treba peči z veseljem, pravi ena poznavalka
- model za potico namažeš z maslom ali margarino raje kot z oljem, priporoča moja tašča
- potico pred peko parkrat prepikaš z zobotrebcem
- potice ne vržeš takoj iz pekača, ampak počakaš par minut
- pokriješ s čisto krpo, ki ne diši preveč po mehčalcu (zelo pomembno)
- z rezanjem je najbolje počakati, dokler se potica povsem ne ohladi
- najboljše se speče potica, ki jo pečemo prav na (pred)praznični dan, pravi moja mama


Sestavine iz Lidla:) 



 Potička je nastala v sodelovanju z Lidlom.

Rožičeva potica brez mleka in jajc

(za dve potici-štruci ali 1 velik, 1 manjši in en mini šarkeljček; če želite le 1 šarkelj, vzemite le pol kile moke in primerno manj mleka in masla)

Testo za potico brez mleka in jajc

700 g bele moke
ščep soli
1/2 l bio sojinega mleka
2 JŽ oljčnega olja
1/3 rastlinske margarine (250 g pakiranje)
80 g sladkorja (lahko manj)
pol kocke kvasa

Margarino stališ, dodaš mleko in segrevaš do prijetno mlačne temperature. Dodaš oljčno olje in ščep soli.

Moko in sladkor zmešaš v veliki skledi in v to nadrobiš pol kocke kvasa (heretično, vem, ampak je super!;)). 

Zamesiš s pomočjo mikserja. 

Pokriješ s krpo in daš vzhajat na toplo (a ne pretoplo) mesto. 


Rožičev nadev za potico

450 g rožičeve moke
4 JŽ chia semen
100 g rastlinske margarine
400 ml sojine smetane
150-200 ml sojinega mleka
4 JŽ medu (lahko agavin/kokosov/javorjev sirup)
ščep soli
vanilija v prahu

Rožičevo moko prepražiš na malem ognju (da zadiši in postane bolj sipka). Odstaviš, dodaš chia semena, ščep soli in vanilijo.

Margarino stališ, dodaš sojino mleko in smetano in počasi segrevaš. Paziš, ker se rado zasmodi. Vmešaš med (ali poljubni sirup).

Suhe in tekoče sestavine zmešaš skupaj in po potrebi dodaš še mleka. Če je preredko, pa dodaš drobtine.


Postopek

Model za potico premažeš z margarino (če mu zaupaš, lahko tudi z oljem;)).

Ko testo podvoji volumen, ga še enkrat premesiš z mikserjem in postopoma dodaš še malo moke, tako da iz testa nastane gladka kepa. Kepo prestaviš na pomokano površino in previdno razvaljaš za prst debelo v pravokotnik. Po njem previdno razmažeš nadev, vse do roba (na daljši stranici pustiš 1 cm prostega roba, ki ga premažeš z oljem).

Potico tesno zviješ in previdno premestiš v namazan model. Če je potice preveč, jo preprosto odrežeš, malo "zaflikaš" in daš v drug pekač (jaz sem en košček ostanka testa namazala s čokoladnim namazom in v ramekinu spekla mini šarkeljček za Lilo;)). Če potice ne pečeš v modelu za šarkelj, jo lahko premažeš s sojinim mlekom, da se lepše zapeče. 

Pečeš cca. 1 uro na 180 (manjša potica je lahko gotova že v pol ure, velikanka morda rabi več kot uro ... ). Če se skorjica prekmalu postaja rjava (tj. veliko pred koncem peke), potico pokriješ s časopisnim papirjem. Če je potica pečena, preveriš s trkanjem - zveneti mora votlo. Ko je pečena, jo še nekaj minut pustiš v modelu, nato jo prevržeš na čisto desko (ki ne diši po čebuli;)) in zaviješ v nedišečo krpo. Poskusiš počakati, da se ohladi, preden jo razrežeš. 



Tast je bil nad potico precej navdušen in jo je posebej pohvalil. Mislim, da mu je bila tako všeč, ker ga je spominjala na otroštvo, ko je kot otrok dobil rožiče in je bilo to nekaj res posebnega (ob čemer sem naravnost ganjena, še posebej, ko pomislim, koliko čokoladnih zajčkov je že dobila Lila, pa sploh še Velika noč ni). Kot sem že omenila, je moja najljubša pehtranova potica. Pa vi, katero potico imate najraje? Jo pečete sami? Imate kak dober nasvet za nas?;)

08. april 2014

Botre lisičice na mini zabavi


Nekoč, ni dolgo tega, so me povabili v trgovino Popolna dekoracija. Pot je bila dolga, bankomat mi je pojedel pol bankovca za 10 eur, in za taksi z enega konca Ljubljane na drugi sem odštela več, kot za prevoz od Slovenj Gradca do Ljubljane. Ampak. Trgovinica me je takoj prevzela s svojo pravljičnostjo; vse je bilo kot pri najbolj simpatični angleški babici, v češki risanki ali v kraljestvu zobne miške. Okej, sej imajo tudi ne-otroške stvari (npr. lončke "Keep calm & drink up", iz kakršnih smo pile na eni dekliščini), ampak meni so se te najbolj usedle v dušo. Papirnati kozarčki, krožnički, podstavki za kapkejke iz kartona, nešteti vzorčki papirčkov za mafine, servetki ob katerih bi devetletna Zulejka izgubila glavo (jasno, da sem zbirala serviete, kdo jih pa ni?), vzorčaste papirnate slamice, nalepke za kozarce za marmelado, oh in sploh in še veliko več ... In potem še bolj domiselne reči, kot so girlande, razni zabavni paketki, ma ni da ni. Vse postavljeno na luškane police (o priliki pokažem), da si lahko kar predstavljaš, kakšna bi šele bila prava zabava ... 

Zdaj že na veliko sanjarim o praznovanju Lilinega drugega rojstnega dne:) No, tule sem nam priredila eno mini gozdno pravljično zabavico s kapkejki in sokom. (Nič čaja - shocking!) Lisičke so bile povabljene. A niso nadljubke? 

Lila je bila navdušena tudi nad pisanimi bomboni, njen stric pa je kapkejke komentiral v glavnem z "mmm". Tako. 






Kapkejki z lešniki in robidnicami


mafini (za 8 mafinov)

1 veliko bio jajce
vanilija ali vanilijev sladkor
100 g trsnega sladkorja
100 g bele moke
50 g praženih mletih lešnikov
1 ČŽ pecilnega praška
1/2 ČŽ sode bikarbone
ščep soli
55 g bio masla, raztopljenega
125 g zmrznjenih robidnic


Pečico segreješ na 200 °C.

Pekač za muffine obložiš s papirčki.

Moko, mlete lešnike, pecilni prašek, sodo in sol zmešaš skupaj.

V drugi posodi jajce in sladkor penasto vmešaš in dodaš vanilijo.

Moko&co. postopoma vmešaš v mešanico jajc in sladkorja, dodaš stopljeno maslo.

Ne miksaš predolgo, sicer bo testo postalo gumijasto.

Nazadnje vmešaš robidnice.

Pečeš 20 minut na 200 °C. Daš na stran, da se ohladijo.



kape

2 dcl bio sladke smetane
150 g mascarponeja, bio, če ga najdete
2 JŽ marmelade iz robid ali gozdnih sadežev
2 JŽ sladkorja v prahu (oz. po okusu)

pisani bomboni, maline, mleti praženi lešniki za okras


Smetano stepeš s sladkorjem. 

Marmelado vmešaš v mascarpone. 

Z žlico ali z mikserjem na nizki hitrosti zmešaš vse skupaj. 

Nadevaš v dresirno vrečko (še vedno nimam profesionalne in niti kovinskih nastavkov ... zato - le zato, seveda - so moje kape še vedno ... manj kot profesionalne) in nabrizgaš na ohlajene mafine. 

Po želji še okrasiš in takoj postrežeš.








Vsi papirčki za mafine oz. okrasne posodice za kapkejke, lisičke na palčkah in servetki so iz trgovine Popolna dekoracija.

Je tudi vas prijelo, da bi organizirali kakšno zabavo? Pomlad je definitivno tu in že to je vredno praznovanja;) 

31. marec 2014

Inspiracija: odprta shramba/police v kuhinji


Oh, ko bi nekje našla takole omarico ... (Tudi mačkona se ne bi branila).
No, kuhinjskega otoka še nimam, če koga zanima, sem se pa bolj ali manj odločila, da ga poskusimo narediti sami po temle načrtu. Medtem sva nabavila še en kuhinjski element, še en kos pulta, voziček ... No, nič od tega še ni zares montirano;) nad novim elementom nameravava imeti odprte police. Če bi že prej vedela, kako so nama všeč, se mogoče sploh ne bi odločila za noben zgornji element. 

Kot ponavadi na Pinterestu nabiram ideje, in mislim, da bi znala biti tudi vam katera v inspiracijo, zato jih delim. Nisem še prepričana, kakšne naj police bodo. Z naravnim lesom ali belo barvo najbrž ne morem zgrešit, ampak kot sem že omenila v prejšnjem "inspirativnem" tekstu, se mi lušta barv. Všeč so mi vsi odtenki modre, T. pa navija za svetlo-sivo-modro. Lepe bi bile po mojem tudi rožnate ali rumene, tako kot hladilnik. Ali pa kaj čisto tretjega, npr. limetaste/metine barve.

Potem se moram odločiti še, ali bi tam shranjevala vse pretežno lepe krožnike in šalčke in drugo posodo, ali pa morda hrano, zapakirano v lepe kozarce in steklene doze. Prva ideja mi je všeč, ker je škoda ne razkazovati lepih vzorčkov/barv keramike in porcelana, pa tudi nekatera živila se bolje počutijo na temnem. V prid razstavljanju živil v lepih dozah za shranjevanje pa govori dejstvo, da "kar vidiš, poješ" in tako ne bi kar pozabila na določene oreščke/žita/stročnice. Pa lepo je ... Lahko bi imela tudi miks obojega, kot je na nekaterih tu nabranih slikah, ampak se bojim, da bi to pri meni zgledalo preveč messy. Kaj se vam zdi?

Pa vi, imate kaj odprtih polic v kuhinji? Bi jih imeli? Katera varianta vam je najljubša?


Posodje na razstavi.

Blizu oči, blizu srca.


A lahko dobim te krožnike in vrče, prosim?

Krasna barva.

Všeč mi je, da je vse pomešano. Je pa najbrž konfuzno, ko hočeš kuhat.

Res shabby, ampak prav domačno.

Ful ozke in stajliš poličke, mešanica živil in posode je kul.

Še vedno padam na babičasti šik.

Zelo simpl in pregledno.


Všeč mi je ta les, mogoče je re-purposed?

Takle minimalizem je še meni všeč.

Zelo urejeno, pri meni že ne bi bilo tako:) lepe barve ...

27. marec 2014

Fina pita z jabolki

Mali prstki.
Tole niti ni nevemkaj od recepta, bolj predlog, že spet. Videla sem jo, veliko veliko lepšo kot je moja (nimam pojma, kako je lahko tako lepo narezala in aranžirala jabolka, ah), pri očarljivi avtorici bloga Chocolate & Zucchini, in sem jo naredila za en tak impromtu posladek. Ker je bilo nenačrtovano, seveda nisem šla delat gotovo krasnega domačega listnatega testa, ki ga Clotilde omenja v receptu, vendar ga imam v mislih, oh ja, nekoč bom tudi to obvladala. (No, zaenkrat kot kaže nadaljujemo s serijo zgoljufanih receptov - v tem predstavljamo kupljeno listnato testo:)).

Ne vem no, tole tihožitje bi si dala kar na steno.

Res zelo tanka pita.
Torej, tarte fine aux pommes (hm, fina pita z jabolki?) je en tak idealen desert, ko se ti ne da kaj veliko čarat, bi pa vseeno nekaj za zaključit. Clotilde, ki sama naredi testo in zna lepo narezati jabolka, jo najraje je brez dodatkov. Mi pa se ne branimo smetane (nekateri zahtevajo repete, ahem. Pravzaprav so ljudje, ki verjamejo, da se da čisto vsako stvar izboljšati z dodatkom smetane in čokolade (po možnosti obojega) oz., da nobena sladica ni popolna brez vsaj enega od dodatkov. No, jaz se ne prištevam mednje). 

A je ajs? Ni ajs!

Fina pita z jabolki

zavitek listnatega testa
3 manjša jabolka
3 JŽ masla
3 JŽ sladkorja
ščep soli
(po možnosti bio) sladka smetana, stepena

Pečico nastaviš na 175 C.

Maslo stališ.

Listnato testo izrežeš v obliki kroga (pomagaš si z okroglim pekačem) in prepikaš z vilicami. Peki papir položiš na pekač in krog v velikosti testa premažeš s staljenim maslom in potrosiš s pravim trsnim sladkorjem. Testo položiš na ta krog.

Jabolka olupiš, izkoščičiš, in narežeš na čim tanjše kroge/krhlje (poskušala sem s krogi, a so se lomili, zato sem pristala na krhlje).  Naložiš na testo, posoliš s ščepcem soli in premažeš s preostankom masla. Pečeš cca. 30 minut oz. toliko časa, da se jabolka zmehčajo. Takrat jih potrosiš s preostalim sladkorjem in daš za 2 minuti pod žar, da zadeva karamelizira. Prosim, bodite bolj previdni kot sem bila jaz:)

Postrežeš še toplo z malce smetane.


Tu vidite, kako vzgojna in pozorna sem: rahlo zakurjena pita, v ozadju pa približno nič pojedenega kosila pred že praznim otroškim sedežem.

25. marec 2014

Kaj jesti s falaflom: pilaf in toum

To je bil pilaf. V ozadju ploščata falafelčka alnatura.

Mogoče ste dobili vtis, da jaz pri hrani ne goljufam. No, to ni res. Čeprav mi večina že pripravljenih jedi ni všeč, pa z veseljem sežem po mešanici za falafel, tisti od Alnature (DM). Sem sicer že naredila falafel from scratch, ampak je bilo še kar packasto, pa nič bistveno boljše. Zato je pripravljena mešanica, ki jo samo zmešaš z vodo in oblikuješ v kroglice-polpetke, zame prav super opcija. Tokrat sem se prav potrudila in poiskala, kaj jesti s falaflom. Poleg pita kruha, zelenjave in tabulija (o prvem in zadnjem kdaj drugič) so izkušeni falaflojedci omenjali še pilaf, jed z rižem in začimbami, in toum, neke vrste česnova majoneza, bi rekla. 

Moj prvi pilaf


Variant pilafa je o-g-r-o-m-n-o in nad mojo super poenostavljeno bi se pravi poznavalci gotovo zgražali, a meni je bila izredno okusna. Bom pa še raziskovala to področje;)

(za 3-4 osebe)
2 majhni skodelici riža
3-4 skodelice vode 
2 ščepca soli

2 JŽ olivnega/kokosovega olja 
1 ČŽ sladkorja
1 majhna čebula, nasekljana
 večji korenček, narezan na tanke palčke ali grobo nariban
2 pesti mandljev
1 pest pistacij
1 pest rozin
cimet
kardamom
zvezdasti janež


Basmati riž skuhaš kot ponavadi (jaz dam 1 del riža in 1,5-2 dela vode, dam na velik plin, ko zavre, dam na najmanjši plin, solim in pokrijem. Kuham, dokler vsa voda ne izhlapi, potem odstavim in pustim posodo še 10 minut pokrito). 

Mandlje in pistacije nasekljaš in popražiš.

Čebulo v veliki ponvi popražiš na olju, da postekleni. Potrosiš z žličko sladkorja in dodaš korenček, pražiš par minut, da se korenček malo zmehča, nato dodaš rozine in začimbe. Pražiš še kaki 2 minuti, potem dodaš riž, dobro premešaš in zaliješ z malce vode/juhe, le toliko, da se riž ne prime (recimo pol deci, po potrebi dodaš še malo). Pokriješ in kuhaš kakih 5 minut. Poskusiš, po želji soliš in začiniš.

Posuješ z nasekljanimi praženimi mandlji in pistacijami.


Toum (nekaj kot česnova majoneza)


Zadnje čase naletavam na negativna mnenja o česnu; prebrala sem že, da naj bi imel "nižje energije", kar koli že to pomeni, in, da naj bi (naravni antibiotik) škodil prebavi, kot antibiotiki, ki vam jih predpiše zdravnik. Osebno to težko verjamem, ker me česnova juha ali česen na pici ali tale česnova majoneza prav razveseli in poživi. 

Na Nizozemskem sem s falafli vedno jedla pita kruh, solato in "česnovo majonezo", ki je res super stvar. Čeprav nisem nikoli delala majoneze ali česa podobnega, sem se kar lotila tele česnove omakice, pa je kar ratala, čeprav sem recept nekako ... ignorirala. Dejansko sem najprej poskusila z možnarjem, ampak ni šlo nikamor, zato sem zgoljufala in šla po palični mešalnik, kar priporočam tudi vam (ali pač multipraktik, blender ...).

Ideja je, da česen zdrobiš, dodaš sol, in po žličkah dodajaš olivno olje in limonin sok. Delala sem po tem receptu (količine čisto ok, mogoče preveč limone, in uporabite mikser, razen če ste profi v možnarjih), le da sem na koncu uporabila dvakrat toliko česna (ali še več). Meni se je zdelo, da je česna premalo, ker mi ni kapnilo, da se kremasta tekstura zgodi zaradi emulzifikacije, ne zaradi količine česna. ;) Rezultat je bila nekoliko manj gosta omaka (ali pa tudi ne), a zelooo česnasta. Ampak meni je to všeč (Tadeju tudi). Bom pa naslednjič naredila vse tako, kot je treba in je na dolgo in široko napisano v tem odličnem postu, ki sem ga takrat spregledala ali pa se mi ga ni dalo brati, ahem. Toplo priporočam v branje (količine v receptu pa so kar velike).

Aja, zelekasta barva je zaradi olivnega olja. Če hočete belo, uporabite repično olje. In fotkano ni z mojim fotičem, ker se mi je spraznila baterija. Kako profesionalno, kajne?

Pa vi, delate kdaj falafel? Iz vrečke?;) Kaj pa jeste zraven?


19. marec 2014

Še drugačen zeleni napitek: Matcha latte s sojinim mlekom

Matcha latte s sojimim mlekom.
Kot ponavadi z blogom zamudim vse praznike, kar pa ne pomeni, da jih tudi v resničnem življenju. No, St. Patrick's Day (ki ga "praznujem" le zato, ker sem kot študentka rada šla v kak Irish Pub, hihi) sem čisto slučajno proslavila z napitkom, ki ni bil pivo ali viski, je pa bil zelen in ni bil smoothie, ampak njami zvarek iz rahlo trpkega japonskega čaja in rahlo sladkega in precej kremastega sojinega mleka. Nič kaj irskega, kajne? Važno, da je pomlad in da je zeleno!

Matcha je moj najljubši čaj, in kadar koli gre kdo na Japonsko, prosjačim za paketke matcha čaja. Pravzaprav so mi všeč vsi japonski čaji, ki sem ji poskusila, ampak matcha pač zmaga. In eden meni najljubših načinov, kako ga pripraviti, je v obliki matcha latte, torej s spenjenim mlekom po vzoru latte macchiato. Kadar koli sem v Ljubljani, hočem v Čajno hišo, da si naročim svoj priljubljeni "matcha latte s sojinim mlekom, pa če lahko malo močnejšega, prosim" (nekateri ljubljanski prijatelji so me že siti s tem ... ).

Če imate priložnost iti v Čajno hišo na matcha latte, please do. Če pa vam je malo predaleč, tako kot meni, si ga lahko pripravite doma. Seveda boste za to potrebovali dragoceni zeleni prahec, poleg tega pa še tole luštno čudežno napravo za ustvarjanje spenjenega mleka (ne vem, kakšno je njeno uradno ime, se pa dobi v bolje založenih trgovinah, sploh na Primorskem). Ko jo je sestra prvič prinesla domov, nisem verjela, da bo kaj s spenjenim mlekom, toliko manj s sojinim, pa je bilo, oh ja, in še bolje kot v marsikaterem kafiču! Vem, da s sojimi mlekom deluje (jaz najraje uporabim Alpro iz DM-a, ker ima najbolj blag okus), z riževim ali ovsenim pa ne, za mleka iz oreščkov pa še ne vem. 

Na levi lahko vidite creamer lonček in polito razpenjeno mleko.

Matcha latte s sojinim mlekom

1-2 ČŽ matcha čaja
2 dcl sojinega mleka
malo vroče vode (ne vrele)
ščep matcha čaja za dekoracijo
ščep kakava za dekoracijo (po želji)

Matcha čaj daš v visok steklen kozarec in raztopiš v vroči vodi. 
Sojino mleko segreješ, naliješ v lonček za penjenje (napolniš do nekje 1/3), preostanek pa v koazrec s čajemm. Zdaj lahko "stolčeš" mleko (moja sestra predlaga, da šteješ do 80, potem zamenjaš roki in še enkrat, čeprav ponavadi je že prej dovolj in začne "kipeti"). Potem z dnom lončka nekajkrat z občutkom udariš ob leseno desko (mogoče je ta korak mističen in nepotreben, ne vem, a jaz raje naredim tako). Spenjeno mleko naliješ v kozarec s čajem, pri tem si pomagaš z žlico. Peno posuješ s ščepcem matche in ščepcem kakava. Uživaš.

A vidite tri barvne plasti?;)


12. marec 2014

Inspiracija: Kuhinjski otok

Drage bralke in bralec ;), nad vašim odzivom na prejšnjo objavo sem bila prijetno presenečena in kar malo ganjena. Vsekakor ste me spodbudili, naj spet kaj objavim.

V pripravi imam nekaj receptkov za vas, a tokrat bi vam rada povedala še o eni drugi stvari, ki se mi trenutno podi po glavi, in bo, ko jo uresničim, sem prepričana, povečala tudi moje veselje do preživljanja časa v kuhinji. Kuhinjski otok! Kot ste morda že videli, je naša kuhinja bolj ... žepne sorte. Kar se tiče elementov in delovnih površin, ne pa tudi samega prostora, to pa zato, ker je bil budget zelo omejen (pravzaprav sploh nisem verjela, da si lahko privoščim kuhinjo; hvala bogu za Ikeo!). Začela sem pogrešati več delovne površine, in kuhinjski otok se mi zdi idealen način, kako jo pridobiti.

Najprej sem razmišljala "in the box", torej Ikea, najti nekaj čimbolj podobnega preostanku kuhinje, potem pa sem na Pinterestu videla kar nekaj variant izstopajočega kuhinjskega otoka, drugačne barve kot je celotna kuhinja. In ideja mi je bila takoj všeč, ker bi rada vnesla več barve v svojo sicer v glavnem belo kuhinjo. Poleg živobarvnih kuhinjskih otokov so mi všeč tudi rustikalni ali pa skandinavsko minimalistični.

No, razen kuhinjskega otoka pa si že ves čas želim eno tako staro kredenco, tam iz 50-ih prejšnjega stoletja (kot je tale, ali kar koli približno podobnega). Če veste za koga, ki bi se je rad znebil (in ga bremena ne kanite rešiti vi sami), se zelo priporočam:)

Rustikalni kuhinjski otoki


Rustikalni so taki malo Downton Abbey, leseni, trdni, domačni ... In nujno z vazo rož! (PS: a ni taprva kuhinja ena sofisticirana sestrična moje? Torej bi takle kuhinjski otok gotovo pasal vanjo:))

Tale otok mi je zelo luštkan, čeprav morda ne najbolj praktičen (think majhni otroci in odprte košare ... )

Eleganten, da je kaj, ampak mislim, da nekako ... preresen zame. Saj ne morem verjeti, da sem to rekla:)

Mmmm, ta mi vliva toliko zaupanja, zdi se mi, da ga bodo lahko uporabljali še Lilini vnuki. Morda vendarle preglomazen za našo kuhinjo?

Ne vem, če ne bi bil takle ravno pravi ... Všeč mi je, da so vanj zložene tudi knjige:)


Pisani kuhinjski otoki


Ko gledam revije za dom ali pinterestam, mi je všeč veliko različnih stilov, od čisto nevtralnih posh barvnih shem do živopisanih boho, pa potem skandinavski miksi bele s pisanim/črno-sivim, pa romantični pasteli iz francoskih ali angleških podeželskih hišic, pa eklekticizmi vseh vrst ... Edino, na kar ne padem, je high-tech minimalizem. No, v praksi sem sedaj končno ugotovila, da mi odgovarjajo barve - ne preveč, ne prežive, ampak vendar z neko prezenco;) 


O-g-r-o-m-n-e-ž! Barva je nebeška, knjige lepo za steklom ... Hm.

Malo preveč načičkan, ampak barvna kombinacija je top! Mogoče pa mi je všeč zaradi kapkejkov?

Velikost in barva super ... ampak nekaj mi fali?

Ne vem, če ni tole moja najljubša barva - bi bila to meta? Limeta? Mojito:)

Tale je tudi zelo vesel, ampak mogoče mi je še bolj všeč zaradi hortenzij.


Skandinavski kuhinjski otoki


Temle spodaj bi jaz rekla skandinavčki. Super simpl, les, bela ... Kaj naj še dodam?


Barve v tej kuhinji so super, pultek je iz Ikee, ampak mislim, da je malo premajhen zame.

Všeč mi je ves ta distressed šarm, belina ... Ampak ja, jaz rabim še kej barve.


Tole je precej posh in uporabno hkrati, mogoče preveč minimalistično za mojo kuhinjo. Vaza in šopek pa sta svetovna!

Kako se vam zdijo tile, kateri vam je najbolj všeč? Ali ste bolj za high tech minimalizem;) Kaj pa vi mislite o kuhinjskih otokih? Ga imate doma? Je nepogrešljiv? Ste ga naredili sami? ;)

*Vse slikice sem našla na Pinterestu. (se opravičujem, da ne navedem natančnejših virov, ampak so tudi že tam tako zmedeni, da bog pomagaj).

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...