24. junij 2014

Kokosove lučke s čokolado, spirulino in meto





Dobrodošli v poglavju, kjer bomo spirulino vtaknili v sladoled! Še prej pa hvala za vse komentarje o vaših najljubših domačih sladoledih, ste mi dali kar nekaj idej! Random.org pa je za nagrajence, ki dobijo sončkaste šalčke za sladoled tokrat določil: Sašo Erlah, Piko in DB-ja. Javite podatke čimprej! Vidim, da imate večinoma zelo radi zdrave sladolede, in moram reči, da jih imam tudi jaz. Mislim, kaj pa je boljšega, kot sladoled, ki je še zdrav po vrhu?;) No, take so tudi tele lučke, v katerih dobite poleg hladne njaminess tudi en kup dobrih stvari iz spiruline. Ker Lila obožuje vse, kar je sladoled in predvsem, kar je čokoladno, je to super način, kako ji v hrano podtakniti stvari, ki so dobre zanjo. Spirulino ji podtikam predvsem zaradi železa, kalcija, magnezija in vitaminov B kompleksa, ki so v njej.

A ni hecno, Lila ima tele lučke zelo rada, Tadej pa jih ne more smislit. Pri tem naj povem, da je ponavadi obratno, Tadej ni izbirčen, Lila pa:)

Pa gremo kar k tokratnemu receptu!

Kokosove čokoladne lučke s spirulino in meto


modelčki za lučke (tele svetovno kul rakete na slikah so iz dobro nam znane trgovine Popoldne dekoracije;))
1 pločevinka (400 ml) kokosovega mleka brez aditivov (npr. Alnatura)
1-2 ČŽ spiruline (jaz sem uporabila tisto od Nutrisslima)
100 g temne čokolade (Viviani je ena najbolj etično nespornih čokolad, ki jih lahko najdeš pri nas)
suhi listki mete, kaki 2 ČŽ (oz. po okusu; najbrž bi lahko bili tudi sveži, a vsekakor brez peclja)
agavin sirup - po želji (jaz ga nisem dodala)


Kokosovo mleko sobne temperature zblendaš z zdrobljenimi listki mete.

Čokolado stališ. Zmešaš s kokosovim mlekom in dodaš toliko spiruline, kot je lahko preneseš (začneš s pol žličke, poskusiš, in postopoma dodajaš). Okus spiruline naj bi se sicer čutil, a ne prevladoval, zvezdi naj bosta seveda čokolada in meta, spirulina poje back-vokal.

Nadevaš v modelčke za lučke in zamrzneš. Če ti kaj ostane, dodaš banano in zblendaš v smoothie. Eksaš samo. Or something.





16. junij 2014

Sladoled iz črnega sezama + GIVEAWAY!



Trgovina Popolna dekoracija ima spet darilčka za vas, tokrat čisto poletno obarvana: rumeno-bele šalčke za sladoled+lesene žličke za zraven! Če tudi vas prijatelji, tako kot mene, nagovarjajo, naj naredite sladoled party, potem jih res nujno rabite:)

No, jaz sem jih tokrat napolnila s sladoledom, po katerem so se mi že dolgo cedile sline: tistim iz črnega sezama. Klasika japonskih restavracij, sicer pa ga najbrž težko kje najdete v trgovini. Črni sezam pa se kar najde v raznih bio trgovinah oz. trgovinah z zdravo hrano (ali velikih centrih).

Najprej potrebujete maslo iz črnega sezama, ki je super stvar, tudi kar tako, za žličkat;)



Maslo iz črnega sezama (kuro neri goma)

200 g črnega sezama
ščep soli
olje nevtralnega okusa (sezamovo, repično), 1-3 JŽ

Črni sezam daš v pekač in v pečico, ogreto na 150°C. Pražiš 10 minut, vmes enkrat premešaš.
Če imaš super dober blender, ga lahko morda zblendaš kar brez olja.

Čer imaš povprečen blender/multipraktik, je bolje uporabiti nekaj žlic olja nevtralnega okusa; olje dodajaš postopoma, pač najmanj kot je potrebno.

Miksaš in vsake toliko postrgaš kremo s sten mikserja (blenderja/sekljalnika/multipraktika), dokler ne dobiš paste, podobne tahiniju. Zapreš v steklen kozarček in hraniš v hladilniku. Meni je dobra tudi kar na žlico, sicer pa jo lahko uporabiš v japonskih sladicah, na primer spodnjem sladoledu.



Sladoled iz črnega sezama

400 ml sladke smetane (po možnosti bio)
2 JŽ črnega sezamovega masla
2 JŽ mletih sezamovih semen
7 JŽ agavinega sirupa oz. po okusu
ščep soli
par kapljic limoninega soka

Vse sestavine zmešaš, ohladiš in daš v ohlajeno posodo aparata za sladoled (pač po navodilih za uporabo).

Črni sezam je bolje dodajati postopoma (najprej samo eno žlico ...), da ugotoviš, kako intenziven okus ti odgovarja.

Meni je sladoled najboljši direkt iz avtomata, nekateri pa priporočajo, da ga prej še za par urc zamrzneš. Okrasiš s semeni črnega sezama in meto, npr.

Če imate radi še bolj kremaste sladolede in se nič ne bojite dela z jajci, je tukaj recept.





Giveaway!

Če se vam je zluštalo (tudi) tehle luštnih sladolednih šalčk in žličk, odklikajte v Trgovino Popolna dekoracija in si oglejte poletne lepote, pod to objavo pa pustite komentar, v katerem nam vsem zaupajte, kateri sladoled bi pa vi najraje postregli v njih!

Čez en teden, 23. junija, bom izžrebala 3 nagrajenke/nagrajence, ki bodo prejeli komplet papirnatih šalčk in lesenih žličk, kakršne vidite na teh slikah.

04. junij 2014

Moj študentski muesli + organizacija shrambe


Kako so me nekoč v študentskih letih obsedli crunchy muesliji sem že pisala, ne? Takrat sem se nekega dne zalotila, kako sedim na faksu (ne vem, a sem kaj čakala, najbrž že?) in iz vrečke jem pravkar kupljene crunchy mueslije z okusom borovnice, in ne morem nehat, čeprav je res čudaško in se zdi narobe. Doma sem preverila sestavine in ugotovila, da nočem biti odvisna od nečesa takega. Najbrž sem si takrat enkrat začela delate tele mueslije. Ki pa sem jih potem tudi jedla kar suhe na žlico, direkt iz kozarca, in mi ni bilo dovolj. Mogoče sem jih dejansko tako zelo rabila. Kaj pa vem, muesliji najbrž dobro vplivajo na moje živce. Mogoče zato. (No, razen za živce je tale zajtrk dober tudi za kožo in kosti, ker vsebuje precej mangana, ha.)





Študentski muesliji jim pravim, ker sem jih delala v študentskih časih, pa tudi zato, ker so za razliko od granole, narejeni na štedilniku, ne v pečici, kar pomeni, da jih lahko narediš tudi v študentskem domu, če je treba.
Mimogrede, ste vedeli, da naj bi bila porcija mueslijev tam nekje 30 g? Meni se zdi to odločno premalo, ampak jaz sem jedec, ne dietetik. Tako da me morda raje ne poslušajte:)

Tele strašansko kul nalepke na steklenih kozarcih prihajajo iz Trgovine Popolna dekoracija. Mislim, da so sicer namenjene za poroke in ne toliko za shrambe, ampak no ... V moji "shrambi" zgledajo fantastično, vsaj meni, je pa res, da je treba biti nekoliko pazljivejši pri prijemanju kozarcev, saj se kreda rada malo zabriše, kar pa ni noben problem, saj se da to zelo hitro popraviti.

Študentski muesliji

300 g ovsenih kosmičev
100 g mandljev
50 g rožičeve moke
50 g sončničnih semen
50 g sezamovih semen
50 g brusnic (ali rozin, goji jagod ...)
1 paketek sladkorja z vanilijo (ni potrebe, ker so že rožiči zelo sladki; ampak če nimaš na voljo vanilije v prahu, je vanili sladkor res dobrodošel dodatek) ali dva ščepca vanilije v prahu
cimet (po okusu)
ščep ali dva soli



V veliki ponvi z debelim dnom posebej popražiš ovsene kosmiče, mandlje, sončnična semena, sezamova semena in rožičevo moko, pri čemer je najbolje začeti s hladno ponvijo na malem ognju in najprej pražiti rožičevo moko, saj se ta rada prismodi.

Rožičevo moko ves čas praženja mešaš; pražena je, ko se ne lepi več na ponev, ampak deluje suho, in lepo diši.

Sezamova semena pražiš ob stalnem mešanju, dokler ne zadišijo. "Praženost" lahko preveriš tudi z drobljenjem med prsti: če se semena zlahka zdrobijo, so pražena.

Sončnična semena prepražiš toliko, da porjavijo, kosmiče pa le toliko, da zadišijo. Če nimaš res velike ponve, je kosmiče dobro pražiti v dveh etapah (ali celo treh).

Nazadnje prepražiš mandlje in jih nasekljaš.

Vse sestavine zmešaš skupaj, dodaš sol, vanilijev sladkor ali vanilijo in brusnice. Postrežeš z riževim mlekom in jagodami, na primer. Pa s kakim lepim servetkom iz Popolne dekoracije, pa ne bo več tako študentski tale naš zajtrk:)


*Objava je nastala v sodelovanju s Trgovino Popolna dekoracija, krajem, kjer gostiteljica v meni začne na glas vzdihovati nad vsemi vizualnimi bombončki:)

28. maj 2014

Solata iz vrtne kreše s pečeno cvetačo


Sem hotela napisati kaj pametnega k tejle zelo simpl solati, pa ne pride skupaj. Torej bo tole zapis le o solati. Iz kreše. Kreša mi raste kot podivjana, z veseljem vam je dam za kako solato, če pridete na obisk. Moja mama je krešo pripravljala le v solati s kuhanim krompirjem in oljčnim oljem, kar je bilo vedno taaaako dobro, še posebej, ker je bila kreša ena prvih svežih zelenih stvari na vrtu spomladi, in je po dolgi zimi res teknila. Zdajle je sicer že vse zeleno, in to že nekaj časa, a na Koroškem še vedno jemo (tudi) krešo.  


Ker mi je bila krompirjevo-krešina solata tako pri srcu, sem si mislila, da je nič ne more nadomestiti, a sem se, ko je zmanjkalo krompirja, spomnila na cvetačo. In to pečeno! Mislila sem si, da bo njami, a je bilo še boljše od pričakovanega. 

Solata iz vrtne kreše s pečeno cvetačo


2 šopa kreše (1 šop=kolikor je lahko primete v eno roko;))
1 majhna glava cvetače
oljčno olje
solni cvet
jabolčni ali balzamični kis
cvetki drobnjaka (po želji, za okras)


Pečico segreješ na 230 stopinj.

Cvetačo opereš in narežeš na majhne cvetke, začiniš z dvema žlicama oljčnega olja in dvema ščepcema soli (po občutku ...). 

Pečeš 20 minut oz. dokler ne postane lepo rjavo zapečena (le toliko, da se pozna, ne pa cela rjava, seveda;)).

Medtem krešo opereš, narežeš na približno 2 cm dolžine in dobro odcediš.

Pečeno cvetačo zmešaš s krešo in začiniš s solnim cvetom, oljčnim oljem in kisom. 



09. maj 2014

Najlažji pirin kruh (brez kvasa) + predlog za spomladansko malico


Najprej obvestilo: nagrajenke, ki dobijo ogrinjalca za muffine, so: Špela Razpotnik, Urša in Pikapoka. Prosim, pošljite  mi svoje podatke! 

***

Včeraj sva z mojo prvo cimro iz študentskih let virtualno klepetali o vsem in omenila je, da kuha kosilo. Seveda sem jo vprašala, kaj kuha, in je skoraj opravičujoče odgovorila, da ajdovo kašo in peso, za zraven pa olive in solato. "Skoraj preveč preprosto." Dodala je, da ne podpira diet, ampak zdrave prehranjevalne navade. Itak. In potem je napisala nekaj, kar me je res zadelo, saj veliko razmišljam o tem zadnje čase: "Tudi ne podpiram brbončic. Eni ljudje so ful mahnjeni na to kar je dobro in na uživanje. Za jezik in na prvi pogled."


To me je tako nagovorilo, ker sem zadnje čase ujeta v filozofijo, da mora biti vse in vedno dobro (skoraj kot mantra iz Moj, ata, socialistični kulak: "vsak dan bomo jedli meso"). Ker če ni, se lahko pritožujemo nad kuharjem (tudi, če je to naša mama, ki ima še veliko drugega dela, sicer pa dobre namene s preprosto hrano). In ker se, kot kuhar-ica moramo počutiti slabo, če jedci ne vzdihujejo, se trepljajo po prepolnih želodcih in gredo po kosilu "malo zalegnit". Okej, malo pretiravam zavoljo slikovitosti.   

Seveda se je v tako past lahko ujeti, saj je težko poslušati očitke in gledati nezadovoljne ljudi. Vsa čast moji mami, da se ni. In čeprav se zavedam problema, še ne vem, kako bi ga rešila. Rabiš kar dobro hrbtenico za tak pristop.

Ko pripravljam hrano samo zase, sem precej asketska. Velik kup zelenjave, nekaj beljakovinskega in skoraj vedno tudi kaj žitnega. Sicer je razlog za to bolj kot ne lenoba, vendar pa je za tem tudi dober občutek. Ješ, zato, da živiš, in ne obratno. In potem., ko si privoščiš nekaj "za brbončice, za jezik in prvi pogled", je tisto res, res vredno. Uživaš lahko v vsej maščobi, sladkorju in tako naprej, ker so brbončice čiste in spočite, prav tako kot tvoja vest:) In potem z veseljem spet ješ svojo simpl hrano, da ti da dobro energijo. 


Pirin kruh brez kvasa (z makom)

No, pirin kruh z makom in tale malica sta nekako na pol poti. Kruh je brez kvasa na željo mojega T., in se super obnese. 

500 g pirine moke*
50 g mletega maka
1 paketek vinskega kamna (pecilni prašek)
žlička soli
1/2 l mlačne vode
4 JŽ oljčnega olja

Pečico segreješ na 180 stopinj.  

Vse sestavine zmešaš v skledi, testo premestiš v namaščen pravokoten model za kruh. Po vrhu pogladiš z mokrimi rokami.

Pečeš 1h na 180 stopinjah.

* Če kdo rabi dobro ekološko pridelano pirino moko, jo lahko dobi tudi na naši kmetiji. ;)

Predlog za malico

Pirin kruh, namazan z bio maslom ali bio vegansko margarino. 
Tanko narezane rdeče redkvice. 
Ščep solnega cveta. 
To je vse.





06. maj 2014

Kako otrokom podtakniti rdečo peso in še trije drugi triki

Mafini z rdečo peso.

No, tale naslov se ne sliši prav prijazno in sodobnovzgojno, ampak seriously, če otrokom podtikaš nekaj, kar je dobro zanje v nekaj, kar se njim zdi dobro, je to po mojem win-win situacija. Čokoladni mafini z rdečo peso. No, "podtikanje" vam bo seveda uspelo le, če imajo tudi vaši otroci radi mafine in čokolado.

To je bil torej prvi trik, rdečo peso zapakiraj v obliko mafina in zamaskiraj s čokolado.

Drugi trik: kam s pulpo, ki ostane po stiskanju soka iz rdeče pese? V mafine. Ali pa bi morala formulirati drugače: pulpa ni odpad. No, moram priznati, da to morda ne velja za vse sokovnike, morda so vaši tako dobri, da iz pese iztisnejo še zadnje kapljice soka, in vam ostane le rdeča žagovina, ki ni za drugam kot za na kompost. Ampak če imate povprečen sokovnik, bi moralo tole delovati. Aja, seveda lahko namesto pulpe uporabite tudi drobno naribano rdečo peso.



Tretji trik: če ti zmanjka mleka, ga pač narediš. Seveda govorimo o čudoviti stvari, ki se ji reče rastlinsko mleko, in tudi ni prvič, da sem ga naredila, sem ga pa prvič naredila tik pred zdajci, brez predhodnega planiranja torej, in prav zaradi tehle mafinčkov. In prvič sem ga naredila iz sončničnih semen! Preprosto zblendaš 1 kavno skodelico sončničnih semen in 4 enake skodelice vode. Za uporabo v mafinih niti ni nujno, da mleko precediš (v tem primeru ga zgolj potrebuješ nekoliko več). (Če se vam ne da ubadati s tem, lahko seveda uporabite rastlinsko mleko, ki ga imate pri roki.)

Četrti trik: kako nekomu za darilo prinesti mafine in biti pri tem res fensi? Nič lažje, oblecite jim ogrinjalca:) (Naj vas spomnim, da jih lahko tudi zadenete, če se pridružite nagradni igri, ki jo pripravljam skupaj s Trgovino Popolna dekoracija!)



Mafini z rdečo peso in čokolado

250 g moke (pol pirine, pol bele)
2 ČŽ pecilnega praška (vinski kamen)
ščep soli
8 JŽ pravega trsnega sladkorja
5 JŽ kakava v prahu
1 JŽ chia ali lanenih semen, zmletih
300 ml rastlinskega mleka
4 JŽ olivnega olja
50 g temne čokolade, nasekljane
200 g pesine pulpe/naribane pese


Veganski mafini.


Model za mafine obložiš s papirčki ali silikonskimi modeli.

Pečico nastaviš na 190 Celzijev.

V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine (prvih šest).

Dodaš mleko in olje, premešaš le toliko, da dobiš enotno zmes (preveč mešanja - gumijasti mafini!).

V testo nežno zamešaš pesino pulpo in nasekljano čokolado.

S pomočjo žlice testo nadevaš v model za mafine.

Pečeš na 190 stopinjah približno 15-25 minut (ali so pečeni, preveriš z zobotrebcem, kot ponavadi). Nič se ne bom pritožila, če mi boste sporočili, koliko časa so se vam pekli! (V moji pečici so rabili kar 25 minut).




30. april 2014

Giveaway! Ogrinjalca za mafine



Juhej, po dolgem času imamo giveaway! S Trgovino popolna dekoracija smo pripravili darilce za tri zveste bralke oz. bralce Uglašene kuhinje. Dobite lahko očarljiva ogrinjalca za mafinčke s teh fotk, ki še tako navadne mafine spremenijo v malo mojstrovino. Če se sprašujete, od kod so vam znani, vas moram spomniti na robidove kapkejke. (Recept za mafine na fotkah dobite kmalu;))

Za ogrinjalca za mafine se potegujete tako, da:

lajkate Uglašeno kuhinjo na Facebooku

lajkate Trgovino popolno dekoracijo na Facebooku

v komentarju poveste, kateri okrasek za mafine (papirčki, zastavice, ogrinjalca, podstavek ...) vam je najljubši (preverite v trgovini Popolna dekoracija). Časa za razmislek imate do srede, 7. maja 2014 do 19h, nagrajenci bodo znani v četrtek, 8. maja. 

P.S.: seveda lahko sodelujete tudi vsi, ki ste že všečkali Trgovino Popolno dekoracijo ali moj blog;)








Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...